Od \u010detrtka je Mercator, ki je od leta 2014 v ve\u010dinski lasti hrva\u0161kega “to big to fail” Agrokorja, najve\u010dji zaposlovalec v dr\u017eavi, \u0161e nekaj manj slovenski, saj je vodenje uprave Mercatorja prevzel hrva\u0161ki poslovne\u017e Tomislav \u010cizmi\u0107, ki pa je v veliki meri \u017ee dolgo povezan s Slovenijo. Drugi \u010dlan zdaj dvo\u010dlanske uprave Mercatorja ostaja prav tako Hrvat Igor Mamuza, ki je v Mercator pri\u0161el iz Agrokorja, natan\u010dneje iz njegove hrva\u0161ke trgovske dru\u017ebe Konzum. Med letoma 1953 in 2017 so Mercator vodili Adolf Osterc, Milan Goslar, \u017divko Pregl, Zoran Jankovi\u0107, \u017diga Debeljak in na koncu Toni Bala\u017ei\u010d, vsi so prihajali, tudi v Srbiji rojen zdaj\u0161nji ljubljanski \u017eupan iz tako imenovane slovenske poslovne elite, saj je Mercator – okoli njega so vedno potekali visokoprofilni politi\u010dni boji – veljal za enega od \u0161ampionov nacionalne ekonomije. K temu vendarle velja dodati drobno opazko, da celotni vrh Mercatorja vendarle ni \u010disto hrva\u0161ki. Njegov nadzorni svet bo v \u010dasu, ko Hrva\u0161ka re\u0161uje Agrokor s posebnim zakonom, \u0161e naprej vodil Slovenec Matej Lahovnik. Bala\u017ei\u010d je bil \u017ee nekaj \u010dasa pri izhodnih vratih. Eden od razlogov slovesa je gotovo slab\u0161e poslovanje Mercatorja v letu 2016, dejansko pa zamenjava sovpada z rezom, ki so ga v vrhu Agrokorja naredile banke. V zvezi s prihodom \u010cizmi\u0107a in odhodom Bala\u017ei\u010da odli\u010den poznavalec finan\u010dnega drobovja Mercatorja kot zelo verjetno napoveduje mo\u017enost, da se bo zdaj odprlo vpra\u0161anje Mercatorjevega finan\u010dnega sporazuma z bankami upnicami, ki Mercator \u0161\u010diti pred iz\u010drpavanjem. Bala\u017ei\u010da in \u010cizmi\u0107a povezuje generacijska pripadnost, saj sta oba rojena leta 1973, zdaj sta \u017ee mened\u017eerja srednje generacije. “Seveda se zavedam trenutne kompleksnosti situacije, vendar sem prepri\u010dan, da bomo delali dobro in izpolnjevali vse prevzete obveznosti do na\u0161ih partnerjev ter nadaljevali razvoj Mercatorja in krepili njegov polo\u017eaj na trgu. Mercator ostaja najve\u010dji zaposlovalec v Sloveniji, ki bo tudi naprej izpolnjeval vse svoje obveznosti do zaposlenih, dobavitelje<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Od \u010detrtka je Mercator, ki je od leta 2014 v ve\u010dinski lasti hrva\u0161kega “to big to fail” Agrokorja, najve\u010dji zaposlovalec v dr\u017eavi, \u0161e nekaj manj slovenski, saj je vodenje uprave Mercatorja prevzel hrva\u0161ki poslovne\u017e Tomislav \u010cizmi\u0107, ki pa je v veliki meri \u017ee dolgo povezan s Slovenijo. Drugi \u010dlan zdaj dvo\u010dlanske uprave Mercatorja ostaja prav tako Hrvat Igor Mamuza, ki je v Mercator pri\u0161el iz Agrokorja, natan\u010dneje iz njegove hrva\u0161ke trgovske dru\u017ebe Konzum. Med letoma 1953 in 2017 so Mercator vodili Adolf Osterc, Milan Goslar, \u017divko Pregl, Zoran Jankovi\u0107, \u017diga Debeljak in na koncu Toni Bala\u017ei\u010d, vsi so prihajali, tudi v Srbiji rojen zdaj\u0161nji ljubljanski \u017eupan iz tako imenovane slovenske poslovne elite, saj je Mercator – okoli njega so vedno potekali visokoprofilni politi\u010dni boji – veljal za enega od \u0161ampionov nacionalne ekonomije. K temu vendarle velja dodati drobno opazko, da celotni vrh Mercatorja vendarle ni \u010disto hrva\u0161ki. Njegov nadzorni svet bo v \u010dasu, ko Hrva\u0161ka re\u0161uje Agrokor s posebnim zakonom, \u0161e naprej vodil Slovenec Matej Lahovnik. Bala\u017ei\u010d je bil \u017ee nekaj \u010dasa pri izhodnih vratih. Eden od razlogov slovesa je gotovo slab\u0161e poslovanje Mercatorja v letu 2016, dejansko pa zamenjava sovpada z rezom, ki so ga v vrhu Agrokorja naredile banke. V zvezi s prihodom \u010cizmi\u0107a in odhodom Bala\u017ei\u010da odli\u010den poznavalec finan\u010dnega drobovja Mercatorja kot zelo verjetno napoveduje mo\u017enost, da se bo zdaj odprlo vpra\u0161anje Mercatorjevega finan\u010dnega sporazuma z bankami upnicami, ki Mercator \u0161\u010diti pred iz\u010drpavanjem. Bala\u017ei\u010da in \u010cizmi\u0107a povezuje generacijska pripadnost, saj sta oba rojena leta 1973, zdaj sta \u017ee mened\u017eerja srednje generacije. “Seveda se zavedam trenutne kompleksnosti situacije, vendar sem prepri\u010dan, da bomo delali dobro in izpolnjevali vse prevzete obveznosti do na\u0161ih partnerjev ter nadaljevali razvoj Mercatorja in krepili njegov polo\u017eaj na trgu. Mercator ostaja najve\u010dji zaposlovalec v Sloveniji, ki bo tudi naprej izpolnjeval vse svoje obveznosti do zaposlenih, dobavitelje<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n