Bil je sijajen mentor, dobrohotno zahteven in popustljivo oster. Precizen, redoljuben, sistemati\u010den. Kulturnik z vsem pokon\u010dnim, a krhkim bitjem. V njegovi pojavi je bilo nekaj aristokratskega, \u010deprav je bil – to je rad zmeraj povedal – kme\u010dki sin. Za vedno je ostal v doma\u010di hi\u0161i v Miklav\u017eu na Dravskem polju. Tudi ko so pri\u0161li Cirila in Nina in zet in vnuk. Hi\u0161a ob cesti je rasla z njimi in skozi desetletja jo je urbaniziral, a vseskozi ohranjal dedi\u0161\u010dino. V svojem vrhunskem slogu. Vili je bil med najbolj spo\u0161tovanimi novinarji in uredniki, z izbru\u0161enim slogom, najvi\u0161jimi standardi pisanja in \u0161irokega, poznavalskega dojemanja kulturnih praks. Tudi “mrtva kultura” – kulturna dedi\u0161\u010dina – ga je od nekdaj pritegovala. Tudi po tem je bil poseben in med redkimi novinarji, saj vsi hlastamo za tako imenovano “\u017eivo”. Ni\u010d \u010dudnega torej, da ga je poklicna pot zapeljala vmes med \u017eurnalizmom tudi v muzealstvo. Od 1988. do 1996. je bil direktor Pokrajinskega muzeja Maribor. Tudi na tem podro\u010dju je pustil neizbrisen pe\u010dat, v \u010dasu njegovega vodenja je z inovativnimi koncepti razstav ta ustanova med prvimi v na\u0161em prostoru presegla tradicionalno zapra\u0161enost. Spomnimo se samo nepozabne razstave o Slom\u0161ku, ki je bila novum v muzealskih pristopih in prezentaciji tedaj. Urednikovanje kulture je za Vilija Vuka vseskozi pomenilo stik lokalnega in globalnega, elitnega in ljudskega, predvsem pa je bil pri njem “kako” vsaj tako pomemben kot “kaj” v javnem sporo\u010danju. Med \u0161tudijem etnologije in slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani je pisal o knji\u017eevnosti, gledali\u0161\u010du in zlasti filmu za Tribuno in od leta 1963 za Ve\u010der. Tudi po zaposlitvi pri na\u0161em \u010dasniku je ostal za\u017eelen sodelavec kulturnih revij. Pisal je za Na\u0161e razglede, Dialoge, Ekran, urejal je revijo Dialogi, tudi s svojimi etnologi je vseskozi ohranjal stik. Bil je pionir slovenske filmske publicistike. Za ta velik prispevek je leta 2013 prejel posebno priznanje revije Ekran. Poro\u010dal je s \u0161tevilnih filmskih festivalov, neka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Bil je sijajen mentor, dobrohotno zahteven in popustljivo oster. Precizen, redoljuben, sistemati\u010den. Kulturnik z vsem pokon\u010dnim, a krhkim bitjem. V njegovi pojavi je bilo nekaj aristokratskega, \u010deprav je bil – to je rad zmeraj povedal – kme\u010dki sin. Za vedno je ostal v doma\u010di hi\u0161i v Miklav\u017eu na Dravskem polju. Tudi ko so pri\u0161li Cirila in Nina in zet in vnuk. Hi\u0161a ob cesti je rasla z njimi in skozi desetletja jo je urbaniziral, a vseskozi ohranjal dedi\u0161\u010dino. V svojem vrhunskem slogu. Vili je bil med najbolj spo\u0161tovanimi novinarji in uredniki, z izbru\u0161enim slogom, najvi\u0161jimi standardi pisanja in \u0161irokega, poznavalskega dojemanja kulturnih praks. Tudi “mrtva kultura” – kulturna dedi\u0161\u010dina – ga je od nekdaj pritegovala. Tudi po tem je bil poseben in med redkimi novinarji, saj vsi hlastamo za tako imenovano “\u017eivo”. Ni\u010d \u010dudnega torej, da ga je poklicna pot zapeljala vmes med \u017eurnalizmom tudi v muzealstvo. Od 1988. do 1996. je bil direktor Pokrajinskega muzeja Maribor. Tudi na tem podro\u010dju je pustil neizbrisen pe\u010dat, v \u010dasu njegovega vodenja je z inovativnimi koncepti razstav ta ustanova med prvimi v na\u0161em prostoru presegla tradicionalno zapra\u0161enost. Spomnimo se samo nepozabne razstave o Slom\u0161ku, ki je bila novum v muzealskih pristopih in prezentaciji tedaj. Urednikovanje kulture je za Vilija Vuka vseskozi pomenilo stik lokalnega in globalnega, elitnega in ljudskega, predvsem pa je bil pri njem “kako” vsaj tako pomemben kot “kaj” v javnem sporo\u010danju. Med \u0161tudijem etnologije in slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani je pisal o knji\u017eevnosti, gledali\u0161\u010du in zlasti filmu za Tribuno in od leta 1963 za Ve\u010der. Tudi po zaposlitvi pri na\u0161em \u010dasniku je ostal za\u017eelen sodelavec kulturnih revij. Pisal je za Na\u0161e razglede, Dialoge, Ekran, urejal je revijo Dialogi, tudi s svojimi etnologi je vseskozi ohranjal stik. Bil je pionir slovenske filmske publicistike. Za ta velik prispevek je leta 2013 prejel posebno priznanje revije Ekran. Poro\u010dal je s \u0161tevilnih filmskih festivalov, neka<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n