Na dvori\u0161\u010de Jareninskega dvora so na son\u010dno sobotno popoldne za\u010deli po\u010dasi prihajati obiskovalci. Pri\u010dakali so jih kulturni program, ponudba doma\u010dih jedi in majhna, a pisana zbirka prodajalcev unikatnih izdelkov – pi\u0161\u010dalk, nakita, iz papirja izdelanih cvetlic, slik in umetni\u0161ko okra\u0161enih pirhov. Hojka BERLI\u010c Najmlaj\u0161i so izdelali ko\u0161arice za pisanice. Na dvori\u0161\u010du so si lahko kupili tudi kak izdelek suhe robe ali rastline, ki jim \u0161e manjkajo na vrtu. “Letos je tukaj 15 razstavljavcev. Trudimo se, da bi vsako leto privabili \u010dim ve\u010d rokodelcev, ki izdelujejo unikatne stvari z etnolo\u0161kimi motivi,” je povedal Zvonko Repina, predsednik Turisti\u010dnega dru\u0161tva (TD) Ovtar Jarenina. Na sejmu sta prostor na\u0161la \u0161e mlinar z manj\u0161im mlinom in \u017eganjekuha. Hojka BERLI\u010c Viljem Gaube je na sejmu predstavil manj\u0161i mlin iz leta 1934, ki ga \u0161e vedno s pridom uporabljajo na svoji turisti\u010dni kmetiji. A dogajanje je bilo kljub vsemu posve\u010deno predvsem izdelavi butar oziroma presmecev, kot jih imenujejo v vzhodni Sloveniji. Po ljudskem verovanju \u0161\u010ditijo dom in odganjajo nesre\u010do. “Na cvetno nedeljo se zelenje nese k blagoslovu ali \u017eegnu, kot pravimo mi. Ko ga prinesemo domov, ga shranimo v hlev, na njivo in v hi\u0161o, da \u017eegen ostane,” je povedal Alojz Zimer, ki se je prvi lotil dela. Presmec mora biti sestavljen iz vej sedmih razli\u010dnih grmov, \u017eenske ga okrasijo s papirnatimi ro\u017eami, v\u010dasih so dodajali tudi rde\u010de pentlje. “V nekaterih vaseh so skupaj naredili po ve\u010d metrov visokega, recimo v Voli\u010dini. Pri nas to ni navada. Tu so se fantje pomerili med seboj. Tisti, ki je naredil ve\u010djega, je dobil lep\u0161o deklino,” se gospod Zimer spominja med hudomu\u0161nim smehom. Tako so fantje menda nosili, no, bolj vlekli v cerkev tudi po deset metrov visoke presmece. Presmeci so del na\u0161e kulturne dedi\u0161\u010dine, pravi Milena Martinjak, ki se z izdelavo cvetja ukvarja \u017ee desetletje. S papirnatimi ro\u017eami, ko je blagoslov, okra\u0161ujejo tudi znamenja po vasi. “Sejem nam pomeni predvsem malo dru\u017eenja in razb<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na dvori\u0161\u010de Jareninskega dvora so na son\u010dno sobotno popoldne za\u010deli po\u010dasi prihajati obiskovalci. Pri\u010dakali so jih kulturni program, ponudba doma\u010dih jedi in majhna, a pisana zbirka prodajalcev unikatnih izdelkov – pi\u0161\u010dalk, nakita, iz papirja izdelanih cvetlic, slik in umetni\u0161ko okra\u0161enih pirhov. Hojka BERLI\u010c Najmlaj\u0161i so izdelali ko\u0161arice za pisanice. Na dvori\u0161\u010du so si lahko kupili tudi kak izdelek suhe robe ali rastline, ki jim \u0161e manjkajo na vrtu. “Letos je tukaj 15 razstavljavcev. Trudimo se, da bi vsako leto privabili \u010dim ve\u010d rokodelcev, ki izdelujejo unikatne stvari z etnolo\u0161kimi motivi,” je povedal Zvonko Repina, predsednik Turisti\u010dnega dru\u0161tva (TD) Ovtar Jarenina. Na sejmu sta prostor na\u0161la \u0161e mlinar z manj\u0161im mlinom in \u017eganjekuha. Hojka BERLI\u010c Viljem Gaube je na sejmu predstavil manj\u0161i mlin iz leta 1934, ki ga \u0161e vedno s pridom uporabljajo na svoji turisti\u010dni kmetiji. A dogajanje je bilo kljub vsemu posve\u010deno predvsem izdelavi butar oziroma presmecev, kot jih imenujejo v vzhodni Sloveniji. Po ljudskem verovanju \u0161\u010ditijo dom in odganjajo nesre\u010do. “Na cvetno nedeljo se zelenje nese k blagoslovu ali \u017eegnu, kot pravimo mi. Ko ga prinesemo domov, ga shranimo v hlev, na njivo in v hi\u0161o, da \u017eegen ostane,” je povedal Alojz Zimer, ki se je prvi lotil dela. Presmec mora biti sestavljen iz vej sedmih razli\u010dnih grmov, \u017eenske ga okrasijo s papirnatimi ro\u017eami, v\u010dasih so dodajali tudi rde\u010de pentlje. “V nekaterih vaseh so skupaj naredili po ve\u010d metrov visokega, recimo v Voli\u010dini. Pri nas to ni navada. Tu so se fantje pomerili med seboj. Tisti, ki je naredil ve\u010djega, je dobil lep\u0161o deklino,” se gospod Zimer spominja med hudomu\u0161nim smehom. Tako so fantje menda nosili, no, bolj vlekli v cerkev tudi po deset metrov visoke presmece. Presmeci so del na\u0161e kulturne dedi\u0161\u010dine, pravi Milena Martinjak, ki se z izdelavo cvetja ukvarja \u017ee desetletje. S papirnatimi ro\u017eami, ko je blagoslov, okra\u0161ujejo tudi znamenja po vasi. “Sejem nam pomeni predvsem malo dru\u017eenja in razb<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n