\u010cetudi ujeti v betonsko in asfaltno strugo, so ljudje izstopali iz vozil, si po soncu pretegovali noge, zelen, dehte\u010d pogled se je raztezal na levo in desno, le naravnost ne. Fant je hodil in brenkal na majhno lutnjo, prijateljica ga je fotografirala s telefonom. Nikamor se jim ni mudilo. Mama s tremi otroki se je v velikim kombiju s spu\u0161\u010denimi okni pred mejnim prehodom Obre\u017eje ustavila na poti iz Bayerna na Kosovo. “Samo zamudno je in ne vemo, kaj to\u010dno se dogaja,” je razlo\u017eila in povedala, da na tej meji ni navajena na tako gne\u010do. A bila je nedelja, ko je na meji s Hrva\u0161ko po petkovem in sobotnem kaosu \u017ee veljal milej\u0161i nadzor potnikov in so ti okoli poldneva za izstop iz dr\u017eave \u010dakali “samo” eno uro. “Od dveh zjutraj \u017ee \u010dakamo” V avtomobilu z nem\u0161ko registracijo je Mehmeti Muharem pred sabo imel \u0161e zadnjih nekaj deset metrov do policijske \u010duvajnice, kjer so slovenski varuhi meje po lastni presoji, a vzorno spo\u0161tujo\u010d bruseljska navodila, preverjali dokumente utrujenih, zbeganih potnikov. Gospod Muharem od leta 1993 vsako leto dva-, trikrat potuje po tej poti iz Nem\u010dije in take izku\u0161nje ne pomni. “Kaj to pomeni za Evropo? Gu\u017evo. Ljudje brez veze \u010dakajo,” je dejal. Ob strani cesti\u0161\u010da je stal avtobus s hrva\u0161ko registracijo in ambicioznim zapisom na stranici “Wir verbinden Europa” (Povezujemo Evropo). A na tokratni poti so povezovali le potnike v prisilno bli\u017eino, saj so \u017ee ve\u010d kot deset ur \u010dakali na mejnem prehodu. Gospodu z berglami, ki je pe\u0161a\u010dil \u010dez mejni prehod, je sledil mladeni\u010d in za njim je prihajala \u0161e starej\u0161a gospa. “Od dveh zjutraj \u017ee \u010dakamo. Niti na strani\u0161\u010de nas niso spustili,” ni skrivala zgro\u017eenja. Andrej Petelin\u0161ek Fant je hodil in brenkal na majhno lutnjo, prijateljica ga je fotografirala s telefonom. Na drugi strani slovenske konstrukcije, ki zaznamuje mejni prehod, sta zakonca Ahmetovi\u0107 \u017ee dve uri \u010dakala v vrsti na poti proti Alpam. “Ne veva, kaj se dogaja,” zmedenosti ni skrivala \u017eena. Z mo\u017eem redno potujeta preko Obre\u017eja, a takega \u010dakan<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u010cetudi ujeti v betonsko in asfaltno strugo, so ljudje izstopali iz vozil, si po soncu pretegovali noge, zelen, dehte\u010d pogled se je raztezal na levo in desno, le naravnost ne. Fant je hodil in brenkal na majhno lutnjo, prijateljica ga je fotografirala s telefonom. Nikamor se jim ni mudilo. Mama s tremi otroki se je v velikim kombiju s spu\u0161\u010denimi okni pred mejnim prehodom Obre\u017eje ustavila na poti iz Bayerna na Kosovo. “Samo zamudno je in ne vemo, kaj to\u010dno se dogaja,” je razlo\u017eila in povedala, da na tej meji ni navajena na tako gne\u010do. A bila je nedelja, ko je na meji s Hrva\u0161ko po petkovem in sobotnem kaosu \u017ee veljal milej\u0161i nadzor potnikov in so ti okoli poldneva za izstop iz dr\u017eave \u010dakali “samo” eno uro. “Od dveh zjutraj \u017ee \u010dakamo” V avtomobilu z nem\u0161ko registracijo je Mehmeti Muharem pred sabo imel \u0161e zadnjih nekaj deset metrov do policijske \u010duvajnice, kjer so slovenski varuhi meje po lastni presoji, a vzorno spo\u0161tujo\u010d bruseljska navodila, preverjali dokumente utrujenih, zbeganih potnikov. Gospod Muharem od leta 1993 vsako leto dva-, trikrat potuje po tej poti iz Nem\u010dije in take izku\u0161nje ne pomni. “Kaj to pomeni za Evropo? Gu\u017evo. Ljudje brez veze \u010dakajo,” je dejal. Ob strani cesti\u0161\u010da je stal avtobus s hrva\u0161ko registracijo in ambicioznim zapisom na stranici “Wir verbinden Europa” (Povezujemo Evropo). A na tokratni poti so povezovali le potnike v prisilno bli\u017eino, saj so \u017ee ve\u010d kot deset ur \u010dakali na mejnem prehodu. Gospodu z berglami, ki je pe\u0161a\u010dil \u010dez mejni prehod, je sledil mladeni\u010d in za njim je prihajala \u0161e starej\u0161a gospa. “Od dveh zjutraj \u017ee \u010dakamo. Niti na strani\u0161\u010de nas niso spustili,” ni skrivala zgro\u017eenja. Andrej Petelin\u0161ek Fant je hodil in brenkal na majhno lutnjo, prijateljica ga je fotografirala s telefonom. Na drugi strani slovenske konstrukcije, ki zaznamuje mejni prehod, sta zakonca Ahmetovi\u0107 \u017ee dve uri \u010dakala v vrsti na poti proti Alpam. “Ne veva, kaj se dogaja,” zmedenosti ni skrivala \u017eena. Z mo\u017eem redno potujeta preko Obre\u017eja, a takega \u010dakan<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n