Agencijsko delo je u\u010dinkovit mehanizem fleksibilnosti trga dela. Kje vidite najve\u010dje probleme, kdo je zanje odgovoren in kako bi se jih dalo odpraviti? “Agencijsko delo je izjemno u\u010dinkovit mehanizem fleksibilnosti trga dela, ki je v korist kapitala, vso breme in tveganje pa prenese na delavce in delavke. Nikoli prej nisem videla tolik\u0161nega strahu kakor takrat, ko smo iskali agencijske delavce za anonimne intervjuje. Lahko sem razumela, da se bojijo za vir pre\u017eivetja, vendar to ni bil edini razlog. Kot sem ugotovila pozneje, agencijske pogodbe o zaposlitvi vklju\u010dujejo \u010dlen, da je podatek o pla\u010di zaupen in da agencija lahko kaznuje delavca v vi\u0161ini treh bruto pla\u010d, \u010de ta podatek izda. Zato ne smejo govoriti niti o svoji pla\u010di, ne morejo govoriti o svojem polo\u017eaju in se tudi ne morejo sindikalno organizirati. V pogodbah je \u0161e \u010dlen, da mora delavec, ki ne pride na delo, pla\u010dati agenciji od\u0161kodnino. To pomeni, da ne morejo stavkati. Predpostavka svobodnega mezdnega dela, tega \u2018velikega emancipacijskega\u2018 dose\u017eka kapitalizma v primerjavi s fevdalizmom ali su\u017eenjstvom, je, da delavec svobodno sklepa in prekine pogodbo. Toda agencijski delavci ne morejo kadar koli odstopiti od pogodbe. Morda ne vemo, kaj ti delavci v resnici so, a vsekakor niso \u2018svobodni mezdni delavci\u2018. Agencije niso le podjetja, so tudi klju\u010dni dejavniki pri preoblikovanju trga dela in imajo zato multiplikacijski u\u010dinek na celotno delovno silo. To pomeni pritiske na delovnopravno regulacijo, a tudi ustvarjanje novih praks. Kot denimo v Revozu, kjer agencijski delavci delajo samo pono\u010di.” “Nikoli prej nisem videla tolik\u0161nega strahu” So agencije res bolj usposobljene, da najdejo najbolj\u0161e ljudi za neko podjetje? “Raziskave o najbolj problemati\u010dnih oblikah dela so redke. Ni\u010d ne vemo tudi o neformalnem zaposlovanju, ki spreminja Slovenijo v kolonialno dru\u017ebeno tvorbo. Take raziskave se zgodijo celo proti volji dr\u017eavne administracije, ki vidi svojo edino nalogo v organiziranju izkori\u0161\u010danja delavcev. Nekaj<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Agencijsko delo je u\u010dinkovit mehanizem fleksibilnosti trga dela. Kje vidite najve\u010dje probleme, kdo je zanje odgovoren in kako bi se jih dalo odpraviti? “Agencijsko delo je izjemno u\u010dinkovit mehanizem fleksibilnosti trga dela, ki je v korist kapitala, vso breme in tveganje pa prenese na delavce in delavke. Nikoli prej nisem videla tolik\u0161nega strahu kakor takrat, ko smo iskali agencijske delavce za anonimne intervjuje. Lahko sem razumela, da se bojijo za vir pre\u017eivetja, vendar to ni bil edini razlog. Kot sem ugotovila pozneje, agencijske pogodbe o zaposlitvi vklju\u010dujejo \u010dlen, da je podatek o pla\u010di zaupen in da agencija lahko kaznuje delavca v vi\u0161ini treh bruto pla\u010d, \u010de ta podatek izda. Zato ne smejo govoriti niti o svoji pla\u010di, ne morejo govoriti o svojem polo\u017eaju in se tudi ne morejo sindikalno organizirati. V pogodbah je \u0161e \u010dlen, da mora delavec, ki ne pride na delo, pla\u010dati agenciji od\u0161kodnino. To pomeni, da ne morejo stavkati. Predpostavka svobodnega mezdnega dela, tega \u2018velikega emancipacijskega\u2018 dose\u017eka kapitalizma v primerjavi s fevdalizmom ali su\u017eenjstvom, je, da delavec svobodno sklepa in prekine pogodbo. Toda agencijski delavci ne morejo kadar koli odstopiti od pogodbe. Morda ne vemo, kaj ti delavci v resnici so, a vsekakor niso \u2018svobodni mezdni delavci\u2018. Agencije niso le podjetja, so tudi klju\u010dni dejavniki pri preoblikovanju trga dela in imajo zato multiplikacijski u\u010dinek na celotno delovno silo. To pomeni pritiske na delovnopravno regulacijo, a tudi ustvarjanje novih praks. Kot denimo v Revozu, kjer agencijski delavci delajo samo pono\u010di.” “Nikoli prej nisem videla tolik\u0161nega strahu” So agencije res bolj usposobljene, da najdejo najbolj\u0161e ljudi za neko podjetje? “Raziskave o najbolj problemati\u010dnih oblikah dela so redke. Ni\u010d ne vemo tudi o neformalnem zaposlovanju, ki spreminja Slovenijo v kolonialno dru\u017ebeno tvorbo. Take raziskave se zgodijo celo proti volji dr\u017eavne administracije, ki vidi svojo edino nalogo v organiziranju izkori\u0161\u010danja delavcev. Nekaj<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n