Zgodbe delavcev v Revozu, bosanskih gradbenikov v Vegradu, Slovakov v \u017ditu in mad\u017earskih \u0161ivilj v Prevent Halogu so med tistimi, ki so bolj pretresale javnost. Vsem je skupno to, da so bili delavci izkori\u0161\u010dani, mizerno pla\u010dani. Pa tudi to, da so bili najeti. Atipi\u010dne oblike zaposlovanja, med katerimi je tudi najeto oziroma agencijsko delo, \u017ee dlje \u010dasa niso ve\u010d izjema, ampak raz\u0161irjena, uveljavljena praksa. Med znanimi podjetji, ki to prakticirajo, najdemo Krko, Revoz, Iskro Magneti, Boxmark Leather, Papir Servis, Magno itd. \u010ceprav je bilo agencijsko delo po drugi svetovni vojni prete\u017eno prepovedano, razen v Angliji in ZDA, so agencijska podjetja postopoma in vztrajno s svojim poslovnim modelom naskakovala trg delovne sile in ga tudi osvojila. Zavod za zaposlovanje izgublja primat, na agencije gleda nekriti\u010dno. Kadrovske agencije ljudi mno\u017ei\u010dno posredujejo, ponujajo podjetjem. Poslu je leta 2008 dala krila tudi evropska direktiva. Pravice agencijskih oziroma napotenih delavcev in neposredno zaposlenih delavcev so zakonsko izena\u010dene. Na papirju seveda. V praksi se dogajajo \u0161tevilni odkloni, nepravilnosti. Gre za tristransko razmerje med kadrovsko agencijo, delavcem in uporabnikom oziroma podjetjem, kjer delavec dela. Agencija je formalni delodajalec, ki v imenu in za delodajalca izbere delavca in ga zaposli, uporabnik pa je dejanski delodajalec. Delavec sklene pogodbo o zaposlitvi z agencijo in od nje prejema pla\u010do. Pogodbo skleneta tudi agencija in podjetje, ki agenciji pla\u010duje storitev delavca in storitev posredovanja agencije. \u0160tevilo agencijskih delavcev raste \u0160tevilo zaposlitev prek posrednikov se pove\u010duje povsod, zlasti v dr\u017eavah z vi\u0161jo gospodarsko rastjo (Poljska, \u010ce\u0161ka, Mad\u017earska, Japonska, ZDA, Kitajska, Indija), tudi v Sloveniji, a manj kot v povpre\u010dju EU. “Povpra\u0161evanje po delavcih se v Sloveniji zmerno in po\u010dasi pove\u010duje. Bolj iskani so profili, pri katerih je ve\u010dje povpra\u0161evanje kot ponudba,” ob\u010dasne deficite omenja Miro Smrekar, direktor slovenskega Ad<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zgodbe delavcev v Revozu, bosanskih gradbenikov v Vegradu, Slovakov v \u017ditu in mad\u017earskih \u0161ivilj v Prevent Halogu so med tistimi, ki so bolj pretresale javnost. Vsem je skupno to, da so bili delavci izkori\u0161\u010dani, mizerno pla\u010dani. Pa tudi to, da so bili najeti. Atipi\u010dne oblike zaposlovanja, med katerimi je tudi najeto oziroma agencijsko delo, \u017ee dlje \u010dasa niso ve\u010d izjema, ampak raz\u0161irjena, uveljavljena praksa. Med znanimi podjetji, ki to prakticirajo, najdemo Krko, Revoz, Iskro Magneti, Boxmark Leather, Papir Servis, Magno itd. \u010ceprav je bilo agencijsko delo po drugi svetovni vojni prete\u017eno prepovedano, razen v Angliji in ZDA, so agencijska podjetja postopoma in vztrajno s svojim poslovnim modelom naskakovala trg delovne sile in ga tudi osvojila. Zavod za zaposlovanje izgublja primat, na agencije gleda nekriti\u010dno. Kadrovske agencije ljudi mno\u017ei\u010dno posredujejo, ponujajo podjetjem. Poslu je leta 2008 dala krila tudi evropska direktiva. Pravice agencijskih oziroma napotenih delavcev in neposredno zaposlenih delavcev so zakonsko izena\u010dene. Na papirju seveda. V praksi se dogajajo \u0161tevilni odkloni, nepravilnosti. Gre za tristransko razmerje med kadrovsko agencijo, delavcem in uporabnikom oziroma podjetjem, kjer delavec dela. Agencija je formalni delodajalec, ki v imenu in za delodajalca izbere delavca in ga zaposli, uporabnik pa je dejanski delodajalec. Delavec sklene pogodbo o zaposlitvi z agencijo in od nje prejema pla\u010do. Pogodbo skleneta tudi agencija in podjetje, ki agenciji pla\u010duje storitev delavca in storitev posredovanja agencije. \u0160tevilo agencijskih delavcev raste \u0160tevilo zaposlitev prek posrednikov se pove\u010duje povsod, zlasti v dr\u017eavah z vi\u0161jo gospodarsko rastjo (Poljska, \u010ce\u0161ka, Mad\u017earska, Japonska, ZDA, Kitajska, Indija), tudi v Sloveniji, a manj kot v povpre\u010dju EU. “Povpra\u0161evanje po delavcih se v Sloveniji zmerno in po\u010dasi pove\u010duje. Bolj iskani so profili, pri katerih je ve\u010dje povpra\u0161evanje kot ponudba,” ob\u010dasne deficite omenja Miro Smrekar, direktor slovenskega Ad<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n