Zni\u017eati emisije, ki v mestnih jedrih nastajajo zaradi prevoza blaga in spodbuditi trgovino na drobno, sta osrednja izziva mednarodnega projekta Resolve, ki ga sofinancira program Interreg Europe, Maribor pa ga je skupaj s \u0161e osmimi partnerji iz sedmih dr\u017eav Evropske unije pognal \u017ee v lanskem letu. Od skupaj dveh milijonov evrov je vrednost projekta v Mariboru 163.400 evrov, strokovnjaki iz partnerskih mest, ki se danes in jutri mudijo na delavnici v mestu, pa se ne le spoznavajo z na\u0161im prometnim re\u017eimom in utripom v mestnem sredi\u0161\u010du, pa\u010d pa izmenjujejo izku\u0161nje z mariborskimi strokovnimi sodelavci Mestne ob\u010dine Maribor in s predstavniki malega gospodarstva v mestnem sredi\u0161\u010du. Kako ohraniti mestno jedro, ga nameniti ljudem ali avtomobilom oziroma v kak\u0161nem razmerju obojim in v kak\u0161nem obsegu dovoliti dostavo, je le nekaj vpra\u0161anj, ki so jih mariborski kolegi v projektu postavili kolegom iz tujine. Ti so v\u010deraj izkoristili za spoznavanje specifike Maribora, danes pa sledijo izsledki, a je vodja posveta Giuliano Mingardo iz Univerze Erasmus Rotterdam, \u017ee dejal, naj pri\u010dakovanja ne bodo prevelika, saj podrobna analiza v 24 urah ni mogo\u010da, “a \u017ee pogled od zunaj da druga\u010dno perspektivo za ideje in nasvete”. Ker za evropska mesta velja, da ljudje v povpre\u010dju kar 64 odstotkov prevoza, povezanega z nakupi, opravijo z avtomobili, skoraj 100 odstotkov dostave blaga pa se izvede z motoriziranimi vozili, tako prevoz oseb kot prevoz blaga v nakupovalnih in mestnih sredi\u0161\u010dih pa se pove\u010dujeta, je iskanje re\u0161itev torej klju\u010dno. Ale\u0161 Klinc iz mariborskega ob\u010dinskega urada za komunalo, promet in prostor je gostom iz tujine predstavil, kako v mestnem jedru poteka dostava in razkril, kako se je razvijala cona za pe\u0161ce, ki se je v Mariboru prvi\u010d pojavila v za\u010detku 50. let prej\u0161njega stoletja, razcvet pa je, potem ko so v 80. letih prevladali avtomobili, do\u017eivela med letoma 2005 in 2015, ko je nastalo kar 80 odstotkov sedanje cone za pe\u0161ce. Da so njene pomembne pridobitve Trg Leona \u0160tukl<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zni\u017eati emisije, ki v mestnih jedrih nastajajo zaradi prevoza blaga in spodbuditi trgovino na drobno, sta osrednja izziva mednarodnega projekta Resolve, ki ga sofinancira program Interreg Europe, Maribor pa ga je skupaj s \u0161e osmimi partnerji iz sedmih dr\u017eav Evropske unije pognal \u017ee v lanskem letu. Od skupaj dveh milijonov evrov je vrednost projekta v Mariboru 163.400 evrov, strokovnjaki iz partnerskih mest, ki se danes in jutri mudijo na delavnici v mestu, pa se ne le spoznavajo z na\u0161im prometnim re\u017eimom in utripom v mestnem sredi\u0161\u010du, pa\u010d pa izmenjujejo izku\u0161nje z mariborskimi strokovnimi sodelavci Mestne ob\u010dine Maribor in s predstavniki malega gospodarstva v mestnem sredi\u0161\u010du. Kako ohraniti mestno jedro, ga nameniti ljudem ali avtomobilom oziroma v kak\u0161nem razmerju obojim in v kak\u0161nem obsegu dovoliti dostavo, je le nekaj vpra\u0161anj, ki so jih mariborski kolegi v projektu postavili kolegom iz tujine. Ti so v\u010deraj izkoristili za spoznavanje specifike Maribora, danes pa sledijo izsledki, a je vodja posveta Giuliano Mingardo iz Univerze Erasmus Rotterdam, \u017ee dejal, naj pri\u010dakovanja ne bodo prevelika, saj podrobna analiza v 24 urah ni mogo\u010da, “a \u017ee pogled od zunaj da druga\u010dno perspektivo za ideje in nasvete”. Ker za evropska mesta velja, da ljudje v povpre\u010dju kar 64 odstotkov prevoza, povezanega z nakupi, opravijo z avtomobili, skoraj 100 odstotkov dostave blaga pa se izvede z motoriziranimi vozili, tako prevoz oseb kot prevoz blaga v nakupovalnih in mestnih sredi\u0161\u010dih pa se pove\u010dujeta, je iskanje re\u0161itev torej klju\u010dno. Ale\u0161 Klinc iz mariborskega ob\u010dinskega urada za komunalo, promet in prostor je gostom iz tujine predstavil, kako v mestnem jedru poteka dostava in razkril, kako se je razvijala cona za pe\u0161ce, ki se je v Mariboru prvi\u010d pojavila v za\u010detku 50. let prej\u0161njega stoletja, razcvet pa je, potem ko so v 80. letih prevladali avtomobili, do\u017eivela med letoma 2005 in 2015, ko je nastalo kar 80 odstotkov sedanje cone za pe\u0161ce. Da so njene pomembne pridobitve Trg Leona \u0160tukl<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n