Ob\u010dina Sveta Trojica, v kateri \u017eivi nekaj ve\u010d kot 2060 prebivalcev, je stara desetletje. Ob njenem nastanku so najprej poskrbeli za mlade. V novo telovadnico, obnovo \u0161ole in vrtca ter ureditev parkiri\u0161\u010d in igri\u0161\u010d so vlo\u017eili ve\u010d kot tri milijone evrov. Obnovili so tudi kulturni dom, kjer imajo prostore ob\u010dina in dru\u0161tva, nato pa se lotili urejanja kanalizacijskega sistema z dvema novima \u010distilnima napravama in raz\u0161iritve javnega vodovoda, za kar so izrabili ve\u010d kot dva milijona evrov iz EU. Hojka BERLI\u010c Troji\u0161ko jezero z energetskimi to\u010dkami privablja vse ve\u010d obiskovalcev. Velika pridobitev je tudi obnovljena samostanska klet, kjer je ena od postaj evropske poti svetega Martina, ki jo s pridom izrabljajo tako za razstave kot tudi za kulturno dogajanje. Veliko si obetajo od ureditve okolice Troji\u0161kega jezera, ki skupaj s samostanom predstavlja \u0161e neobru\u0161en turisti\u010dni biser. Za nalo\u017ebe slab milijon V leto\u0161njem prora\u010dunu imajo nekaj ve\u010d kot 2,2 milijona evrov in slab milijon ali 44 odstotkov jih namenjajo nalo\u017ebam. \u010ceprav je ob\u010dina v desetih letih zgradila vodovode in kanalizacijo za domala vsa ve\u010dja naselja, jim ostaja veliko dela predvsem pri cestah. Kar 20 kilometrov ali 25 odstotkov vseh cest je \u0161e makadamskih, \u0161e 25 do 30 kilometrov bi bilo treba na novo preplastiti z asfaltom. \u017dupan Darko Fras je kriti\u010den do dr\u017eave zaradi osiroma\u0161enja virov za nalo\u017ebe: “Denarja za razvoj pode\u017eelja tako reko\u010d ni ve\u010d, kar je postalo \u017ee tragi\u010dno. \u0160e vedno smo infrastrukturno podhranjeni pri cestah. \u010ce pri vodovodu in kanalizaciji \u0161e imamo nekaj virov v obliki omre\u017enine, pa za ceste sploh nimamo svojih virov, ker nam jih je dr\u017eava vzela. Odrezala nas je tudi od evropskih virov, ostali so le manj\u0161i zneski za razvoj pode\u017eelja, z veliko papirologije in majhnimi u\u010dinki. Za projekt lahko dobi\u0161 do deset tiso\u010d evrov, s \u010dimer seveda infrastrukture ne more\u0161 graditi. Dr\u017eava si je nadomestilo za uporabo cest pri registraciji vozil v celoti uzurpirala, \u010deprav se ne vozimo zgolj po dr\u017eavn<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ob\u010dina Sveta Trojica, v kateri \u017eivi nekaj ve\u010d kot 2060 prebivalcev, je stara desetletje. Ob njenem nastanku so najprej poskrbeli za mlade. V novo telovadnico, obnovo \u0161ole in vrtca ter ureditev parkiri\u0161\u010d in igri\u0161\u010d so vlo\u017eili ve\u010d kot tri milijone evrov. Obnovili so tudi kulturni dom, kjer imajo prostore ob\u010dina in dru\u0161tva, nato pa se lotili urejanja kanalizacijskega sistema z dvema novima \u010distilnima napravama in raz\u0161iritve javnega vodovoda, za kar so izrabili ve\u010d kot dva milijona evrov iz EU. Hojka BERLI\u010c Troji\u0161ko jezero z energetskimi to\u010dkami privablja vse ve\u010d obiskovalcev. Velika pridobitev je tudi obnovljena samostanska klet, kjer je ena od postaj evropske poti svetega Martina, ki jo s pridom izrabljajo tako za razstave kot tudi za kulturno dogajanje. Veliko si obetajo od ureditve okolice Troji\u0161kega jezera, ki skupaj s samostanom predstavlja \u0161e neobru\u0161en turisti\u010dni biser. Za nalo\u017ebe slab milijon V leto\u0161njem prora\u010dunu imajo nekaj ve\u010d kot 2,2 milijona evrov in slab milijon ali 44 odstotkov jih namenjajo nalo\u017ebam. \u010ceprav je ob\u010dina v desetih letih zgradila vodovode in kanalizacijo za domala vsa ve\u010dja naselja, jim ostaja veliko dela predvsem pri cestah. Kar 20 kilometrov ali 25 odstotkov vseh cest je \u0161e makadamskih, \u0161e 25 do 30 kilometrov bi bilo treba na novo preplastiti z asfaltom. \u017dupan Darko Fras je kriti\u010den do dr\u017eave zaradi osiroma\u0161enja virov za nalo\u017ebe: “Denarja za razvoj pode\u017eelja tako reko\u010d ni ve\u010d, kar je postalo \u017ee tragi\u010dno. \u0160e vedno smo infrastrukturno podhranjeni pri cestah. \u010ce pri vodovodu in kanalizaciji \u0161e imamo nekaj virov v obliki omre\u017enine, pa za ceste sploh nimamo svojih virov, ker nam jih je dr\u017eava vzela. Odrezala nas je tudi od evropskih virov, ostali so le manj\u0161i zneski za razvoj pode\u017eelja, z veliko papirologije in majhnimi u\u010dinki. Za projekt lahko dobi\u0161 do deset tiso\u010d evrov, s \u010dimer seveda infrastrukture ne more\u0161 graditi. Dr\u017eava si je nadomestilo za uporabo cest pri registraciji vozil v celoti uzurpirala, \u010deprav se ne vozimo zgolj po dr\u017eavn<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n