Letos mineva 200 let od prvega znanstvenega opisa bolezni. Leta 1817 je namre\u010d angle\u0161ki zdravnik James Parkinson prvi\u010d opisal stanje, ki je kasneje postalo znano kot Parkinsonova bolezen. Ob tej obletnici in pred svetovnim dnevom je dru\u0161tvo Trepetlika \u017ee v soboto na Pre\u0161ernovem trgu pripravilo poseben dogodek, s katerim so posku\u0161ali ozavestiti ljudi o ve\u010dplastni problematiki bolezni.<\/p>\n
Okoli 200 bolnikov, skrbnikov, \u010dlanov in podpornikov dru\u0161tva je za nekaj \u010dasa “zamrznilo”. Ena izmed motori\u010dnih simptomov Parkinsonove bolezni, ki ga dodatno ote\u017euje nerazumevanje in nestrpnost okolice, je namre\u010d zamrznjenje ali izklop, ko se bolnik nekaj \u010dasa ne more premakniti.<\/p>\n
Dru\u0161tvo Trepetlika in strokovnjaki s klini\u010dnega oddelka za bolezni \u017eiv\u010devja na nevrolo\u0161ki kliniki so sicer na nedavni novinarski konferenci opozorili na pomen hitrega prepoznavanja bolezni, \u0161e zlasti napredovalih oblik, o nepogre\u0161ljivi vlogi skrbnikov ter o zdravljenju in rehabilitaciji bolnikov s Parkinsonovo boleznijo.<\/p>\n
Strokovnjaki so opozorili, da se na nevrolo\u0161ki kliniki soo\u010dajo s kadrovsko stisko, saj je po njihovih trditvah v Sloveniji 200 nevrologov, od katerih se jih le \u0161est ukvarja s Parkinsonovo boleznijo. Izpostavili so tudi problematiko dolgih \u010dakalnih dob za bolnike, ki \u017ee imajo diagnozo, a so naro\u010deni na kontrolne preglede.<\/p>\n
V Dru\u0161tvu Trepetlika poudarjajo, da Parkinsonova bolezen predstavlja veliko breme tako za bolnike kot njihove svojce in skrbnike. Prav slednji imajo pri spopadanju z boleznijo nepogre\u0161ljivo vlogo. Po mnenju predsednice dru\u0161tva Cvetke Pavlina Likar je dobro, da si oboleli oblikujejo socialno mre\u017eo, odkrito govorijo o bolezni in se posku\u0161ajo vklju\u010diti v dru\u017ebo.<\/p>\n
“Parkinsonova bolezen lahko vpliva na \u0161tevilne vidike vsakodnevnega \u017eivljenja in globoko pose\u017ee v kakovost \u017eivljenja. Parkinsonova bolezen spremeni \u017eivljenje, \u010deprav ga neposredno ne ogro\u017ea,” so ob svetovnem dnevu zapisali v dru\u0161tvu.<\/p>\n
In \u010deprav zdravljenje bolezni nenehno napreduje, raziskovalci tudi po 200 letih niso uspeli odkriti, kako bi to bolezen prepre\u010dili ali pozdravili. Simptome lahko na razli\u010dne na\u010dine le u\u010dinkovito nadzorujejo.<\/p>\n
Kot so poudarili v dru\u0161tvu, je pomembno, da simptome bolezni pravo\u010dasno prepozna dru\u017einski zdravnik in bolnika napoti k specialistu nevrologu. Ker pa gre za napredujo\u010do bolezen in se simptomi stopnjujejo, bolezen prej ali slej pride v napredovalo fazo. Te ni ve\u010d mogo\u010de obvladati s tabletami, ampak s kontinuiranimi oblikami zdravljenja.<\/p>\n
Takrat je nujna pravo\u010dasna napotitev v specializiran center za motnje gibanja, kjer lahko vi\u0161jo kakovost \u017eivljenja ohranijo na tri na\u010dine: z zdravljenjem s pomo\u010djo posebne \u010drpalke, ki skozi manj\u0161o odprtino na trebuhu neprekinjeno dovaja zdravilo levodopa po cevki do tankega \u010drevesa, z dovajanjem apomorfina v organizem in z globoko mo\u017egansko stimulacijo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Danes zaznamujemo svetovni dan Parkinsonove bolezni, ki je po\u010dasi napredujo\u010da, degenerativna bolezen, za katero ne poznamo vzroka. Obi\u010dajno prizadene ljudi po 60. letu starosti, glavni motori\u010dni simptomi bolezni pa so tresenje, mi\u0161i\u010dna togost, upo\u010dasnjeno gibanje in izguba ravnote\u017eja. <\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":103967,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4598,1595,8430],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n