Dosedanji zakon o zakonski zvezi in dru\u017einskih razmerjih \u017ee dolo\u010da, da se morata star\u0161a, ki ne bosta ve\u010d \u017eivela skupaj, sporazumeti o varstvu in vzgoji otrok. \u010ce se niti ob pomo\u010di centra za socialno delo ne sporazumeta, odlo\u010di sodi\u0161\u010de na zahtevo enega ali obeh star\u0161ev, da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od njiju ali da so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju.<\/p>\n
Po novem dru\u017einskem zakoniku jim do sporazuma o izvajanju star\u0161evske skrbi lahko pomagajo tudi mediatorji. Mediacija v dru\u017einskih zadevah je po zakoniku postopek, v katerem udele\u017eenke ali udele\u017eenci prostovoljno s pomo\u010djo ene ali ve\u010d nevtralnih tretjih oseb – mediatork ali mediatorjev – posku\u0161ajo dose\u010di mirno re\u0161itev spora, ki izvira iz medsebojnih dru\u017einskih razmerij.<\/p>\n
Zakonodaja omogo\u010da tudi skupno star\u0161evstvo, torej da si star\u0161a tudi po razvezi enakovredno delita skrb za otroka. T. i. sostar\u0161evstvo je po besedah Gabi \u010ca\u010dinovi\u010d Vogrin\u010di\u010d s fakultete za socialno delo v Ljubljani \u017eelen izid za otroka in za star\u0161e po razvezi. “Najprej zato, ker vse udele\u017eene pove\u017ee v sodelovanje. I\u0161\u010de se dobro, skupno, kar pa je zahtevno osebno, \u010dlove\u0161ko in strokovno delo,” je pojasnila za STA.<\/p>\n
Nadalje je sostar\u0161evstvo po njenih besedah \u017eelen izid po razvezi zato, ker je soustvarjanje sostar\u0161evstva dobro izhodi\u0161\u010de za spremembe, ki jih dru\u017eina potrebuje v \u017eivljenju po razvezi. “Sostar\u0161evstvo je lahko le rezultat sodelovanja, novega u\u010denja in trdega dela. \u017de dolgo vemo, da otroka po razvezi star\u0161ev najbolj varuje, \u010de zmoreta ostati star\u0161a tudi, ko nista ve\u010d partnerja,” je opozorila. “Toda \u017eiveti sostar\u0161evstvo se moramo nau\u010diti,” je dodala.<\/p>\n
Po besedah Mirjane Ule s fakultete za dru\u017ebene vede v Ljubljani je kot v \u0161tevilnih drugih primerih tudi pri lo\u010ditvi star\u0161ev absolutno treba gledati na korist otroka. V takem primeru je sostar\u0161evstvo, ki se v Sloveniji \u017ee uveljavlja, po njenih besedah zelo dobra institucija.<\/p>\n
“Otrok ima pri taki re\u0161itvi potemtakem dva doma, dve bivali\u0161\u010di, ki ju menja v skladu z dogovorom med star\u0161ema,” je pojasnila Uletova, ki je dejavna tudi v Centru za socialno psihologijo na omenjeni fakulteti.<\/p>\n
Koncept sostar\u0161evstva pelje stran od bojev<\/b><\/p>\n
\u017de sama odlo\u010ditev za sostar\u0161evstvo mora biti po besedah \u010ca\u010dinovi\u010d Vogrin\u010di\u010deve plod visokokvalificiranega strokovnega dela v procesu pomo\u010di star\u0161em in otrokom, da najprej razi\u0161\u010dejo mo\u017enosti in pridejo do odlo\u010ditev. Sledi sostar\u0161evsko sodelovanje ter kon\u010dno konkretna pomo\u010d in podpora star\u0161em in otrokom za u\u010denje \u017eivljenja v sostar\u0161evstvu po razvezi, je poudarila. “Za novo u\u010denje gre. Koncept sostar\u0161evstva pelje stran od bojev, konfliktov, obto\u017eb,” je izpostavila.<\/p>\n
Sostar\u0161evstvo po njenih besedah ve\u010dini odpira dobre mo\u017enosti. “Skrbno moramo pristopiti k novemu, \u0161ele soustvarjenemu, kar pa v na\u0161i dru\u017ebi ni obi\u010dajno. Zato so to dobre nove odlo\u010ditve, njim pa sledijo podpora, pomo\u010d, delo in u\u010denje,” je na\u0161tela.<\/p>\n
Uletova pa veliko vlogo vidi v socialnih slu\u017ebah, ki morajo star\u0161a izobraziti o mogo\u010dih re\u0161itvah. “V prvi vrsti mora tak\u0161ne mo\u017enosti omogo\u010dati zakonodaja, socialne slu\u017ebe pa pomagajo star\u0161em, da razre\u0161ijo dileme,” je dejala.<\/p>\n
Odpiranje mo\u017enosti, da ima otrok podporo v odraslih osebah, skrbnikih, da se po\u010duti v tem varnega, da ni osamljen, je po njenih besedah dobro. “Vojne so najslab\u0161a stvar za kogar koli, za otroka pa sploh, \u0161e zlasti \u010de gre za nasprotja med ljudmi, ki jih ima rad in na katere je \u010dustveno navezan,” je poudarila.<\/p>\n
Tudi pri varuhu \u010dlovekovih pravic ne dvomijo, da je skupno star\u0161evstvo najbolj\u0161e za otroke. Izpostavljajo pa primere, v katerih vsaj eden od star\u0161ev ni pripravljen sodelovati. “V tak\u0161nih primerih je vpra\u0161anje, \u010de je skupno star\u0161evstvo najbolj\u0161a re\u0161itev,” je ob robu posveta o najve\u010dji koristi otrok po lo\u010ditvi, ki ga je v za\u010detku leta v Ljubljani organiziralo dru\u0161tvo Door, za STA dejal svetovalec pri varuhu \u010dlovekovih pravic Lan Vo\u0161njak.<\/p>\n
Varuh je \u017ee pred leti v svojih poro\u010dilih zaznaval, da se kot problem pojavlja razlika med star\u0161i, ki jim je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, in tistimi, ki imajo le dolo\u010dene stike z otrokom. “Te razlike verjetno nimajo zakonskih podlag in niso nujne, a do njih prihaja v praksi,” je izpostavil.<\/p>\n
Sprejemanje dru\u017einskega zakonika je sicer spremljala \u0161iroka javna razprava. Ve\u010dina re\u0161itev, ki prina\u0161ajo ve\u010dje spremembe, pa se bo za\u010dela uporabljati \u0161ele \u010dez dve leti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dru\u017einski zakonik, ki bo za\u010del veljati v soboto, prina\u0161a ve\u010d novosti, od nove opredelitve dru\u017eine do prenosa pristojnosti za odlo\u010danje s centrov za socialno delo na sodi\u0161\u010da. Podobno kot \u017ee veljavna zakonodaja pa omogo\u010da izvajanje star\u0161evske skrbi obema star\u0161ema tudi po razvezi, pri \u010demer bodo za pomo\u010d na voljo mediatorji in centri za socialno delo.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":240032,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2271,1595,5746],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n