Kot so danes v danes objavljenem povzetku makroekonomskih gibanj izpostavili v Banki Slovenije, gospodarstvo ostaja v vzponu tudi na za\u010detku leto\u0161njega leta, saj je zaupanje v gospodarstvu visoko, trg dela in z njim doma\u010da potro\u0161nja pa se \u0161e krepita. Januarja in februarja se je mo\u010dno pove\u010dal tudi izvoz.<\/p>\n
Nadaljuje se tudi hitra rast zaposlovanja. Na trgu dela \u010dedalje vidnej\u0161o vlogo igrajo tuji delavci, ki pa za zdaj zgolj nadome\u0161\u010dajo neto odselitve rezidentov, njihova izobrazbena struktura pa je slab\u0161a, so zapisali.<\/p>\n
Gospodarsko rast \u0161e naprej poganja predvsem zaposlovanje, medtem ko je rast produktivnosti dela izrazito nizka, lani le 0,6-odstotna. V ozadju tega vzorca je \u0161e vedno velika brezposelnost, ki za zdaj \u0161e zagotavlja zadostno ponudbo dela, se pa brezposelnost naglo zni\u017euje in se lahko prese\u017ena ponudba dela iz\u010drpa \u017ee v srednjero\u010dnem obdobju.<\/p>\n
Nadaljnja visoka gospodarska rast bo tako odvisna od sposobnosti gospodarstva za prehod v intenzivni, s produktivnostjo podprti vzorec rasti. Ta bo zahteval tudi spremembo v usmeritvah ekonomskih politik v smeri diferenciacije in selekcije gospodarskih subjektov po kakovosti.<\/p>\n
Kot so zapisali v Banki Slovenije, je lansko izbolj\u0161anje fiskalnega polo\u017eaja dr\u017eave preseglo na\u010drte finan\u010dnega ministrstva, nadaljnje hitro zmanj\u0161evanje primanjkljaja pa je pri\u010dakovano tudi letos. Slovenija je po trenutno veljavnih podatkih lani primanjkljaj dr\u017eave zni\u017eala na 1,5 odstotka bruto doma\u010dega proizvoda (BDP), po na\u010drtih pa naj bi primanjkljaj zna\u0161al 2,2 odstotka BDP.<\/p>\n
Leto\u0161nji primanjkljaj bi moral biti manj\u0161i od na\u010drtovanega v veljavnem prora\u010dunu, saj se pri\u010dakuje dodatno izbolj\u0161anje gospodarskih razmer, kar bo dvignilo dav\u010dne prihodke. Hkrati naj bi se pospe\u0161ilo \u010drpanje sredstev iz skladov EU, kar pomeni, da dr\u017eavne investicije ne bi bile ve\u010d zaviralni dejavnik gospodarske rasti. Pove\u010dali se bodo tudi izdatki, pri \u010demer je klju\u010dno, da njihova rast ostane v na\u010drtovanih okvirih.<\/p>\n
\u010ceprav se krepijo tudi doma\u010di cenovni pritiski, je bil skok inflacije v leto\u0161njem prvem \u010detrtletju predvsem posledica zunanjih dejavnikov. V povpre\u010dju prvega \u010detrtletja je inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din, z dvema odstotkoma presegla evrsko povpre\u010dje za 0,4 odstotne to\u010dke, predvsem zato, ker je v ko\u0161arici blaga in storitev slovenskih gospodinjstev nadpovpre\u010dno velik dele\u017e pogonskih goriv. Ta so pod neposrednim vplivom gibanja cen nafte na svetovnih trgih.<\/p>\n
K vi\u0161ji inflaciji so v veliki meri prispevale tudi zvi\u0161ane cene nepredelane hrane, v katerih se je odrazil ponudbeni \u0161ok na trgu sve\u017ee hrane zaradi slabega vremena v ju\u017eni Evropi. Rast doma\u010de potro\u0161nje in pove\u010devanje stro\u0161kov dela na enoto proizvoda za zdaj \u0161e ne vplivata mo\u010dneje na cenovna gibanja, so v poro\u010dilu \u0161e navedli v Banki Slovenije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Obeti v mednarodnem okolju z za\u010detka leto\u0161njega leta so osnova za nadaljevanje hitre rasti slovenskega izvoza, ugotavlja Banka Slovenije. Globalna gospodarska rast bo letos vi\u0161ja kot lani, visoko je tudi zaupanje v gospodarstvu evrskega obmo\u010dja, ugodnej\u0161e so tudi napovedi rasti za trgovinske partnerice Slovenije.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":240601,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5912,2391,5723],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n