V primerjavi z zakonom o zakonski zvezi in dru\u017einskih razmerjih iz 70. let prej\u0161njega stoletja dru\u017einski zakonik opredeljuje dru\u017eino bolj skladno z dana\u0161njo dru\u017ebeno realnostjo, za katero je zna\u010dilen obstoj raznolikih dru\u017einskih oblik oz. skupnosti, je za STA pojasnila \u0160vabova. To v sociologiji po njenih besedah opredeljujejo kot fenomen pluralizacije dru\u017einskih oblik oz. dru\u017einskega \u017eivljenja.<\/p>\n
“Definicijo dru\u017eine iz zakonika bi lahko \u0161teli med inkluzivne definicije dru\u017eine, ki sku\u0161ajo zajeti raznolike dru\u017einske oblike in je zelo podobna definiciji Zdru\u017eenih narodov,” je poudarila \u0160vabova, ki je na fakulteti za dru\u017ebene vede v Ljubljani med drugim nosilka predmeta sociologija dru\u017ein.<\/p>\n
Nova opredelitev po njenih besedah tako izrecno pove, da je dru\u017eina \u017eivljenjska skupnost otroka bodisi z obema ali enim od star\u0161ev bodisi s katero drugo odraslo osebo, ki za otroka skrbi. “Prepoznava torej socialne vidike star\u0161evstva, kar je izjemno pomembno ne le iz prakti\u010dnega vidika, ampak tudi simbolno,” je izpostavila.<\/p>\n
S tem zakonik po njenem mnenju prizna vse mogo\u010de dru\u017einske skupnosti, ne pa zgolj dvostar\u0161evske dru\u017eine, torej dveh biolo\u0161kih star\u0161ev z otrokom oz. otroki, ki je v ospredju v definiciji aktualnega zakona o zakonski zvezi in dru\u017einskih razmerjih.<\/p>\n
V novi definiciji dru\u017eine je po besedah \u0160vabove pomemben tudi obrat, ki na prvi pogled nima velikega pomena, vendar pa je zelo pomemben na simbolni ravni. Na prvem mestu v definiciji je namre\u010d otrok, medtem ko sta v definiciji dru\u017eine iz zakona o zakonski zvezi najprej omenjena star\u0161a. Dru\u017eina je \u017eivljenjska skupnost star\u0161ev in otrok, se namre\u010d glasi definicija iz tega zakona.<\/p>\n
\u0160vabova opozarja, da je v zakoniku \u0161e vedno izrecno zapisano, da dru\u017eina u\u017eiva posebno varstvo dr\u017eave. To je po njeni oceni zelo pomembno med drugim tudi za oblikovanje dru\u017einske politike.<\/p>\n
Toda medtem ko je zakonik naprednej\u0161i v definiciji dru\u017eine, ostaja zastarel in zaostaja za dru\u017ebeno realnostjo v opredelitvi zakonske zveze oz. na splo\u0161no intimnopartnerskih razmerij, meni. Definicija zakonske zveze ima tako poseben \u010dlen \u017ee v uvodnem delu, in sicer pred opredelitvijo zunajzakonske skupnosti, je omenila.<\/p>\n
“S tem simbolno sporo\u010da, da naj bi imela zakonska zveza posebno dru\u017ebeno veljavo – kljub temu, da sta zakonska zveza in zunajzakonska skupnost pravno izena\u010deni in kljub dejstvu, da \u017ee desetletja bele\u017eijo upad dele\u017ea sklenitev zakonskih zvez,” je spomnila. Pri tem je navedla, da je bilo po statisti\u010dnih podatkih leta 2015 3,1 sklenitve zakonske zveze na 1000 prebivalcev.<\/p>\n
\u0160tevilka se je po njenih besedah manj\u0161ala vse od za\u010detka 70. let prej\u0161njega stoletja. Leta 1972 je bilo devet sklenitev zakonske zveze na 1000 prebivalcev, leta 1973 pa 8,9 sklenitve na 1000 prebivalcev. Od tedaj je o\u010diten trend vsakoletnega zni\u017eevanja. V tem pogledu zakonik ni usklajen niti z dana\u0161njim stanjem niti ni premi\u0161ljen z vidika bodo\u010dih trendov, je kriti\u010dna.<\/p>\n
\u0160vabova pa kot korak naprej v simbolnem smislu vidi to, da je opredelitev zunajzakonske skupnosti takoj za opredelitvijo zakonske zveze, medtem ko je v zakonu o zakonski zvezi \u010disto na koncu uvodnih dolo\u010db. A po njenem opozorilu ni jasno, zakaj se kljub pravni izena\u010ditvi zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti ena partnerska oblika imenuje zveza, druga pa skupnost. “Za to ni logi\u010dne razlage, saj imata obe identi\u010dni funkciji, osebe v obeh pa enake pravice in dol\u017enosti,” je poudarila.<\/p>\n
Prav tako sta po njeni oceni z dana\u0161njim \u010dasom neusklajena tudi naziva mo\u017e in \u017eena. Dana\u0161nji dru\u017ebeni realnosti bi po njenem mnenju bolj ustrezala naziva mo\u0161ki in \u017eenska, kot je predvideval prvotni predlog zakonika.<\/p>\n
Vsebino drugega dela 3. \u010dlena, po kateri je pomen zakonske zveze v osnovanju dru\u017eine, pa vidi kot pre\u017eiveto idejo. Pri tem je spomnila, da se je v letu 2015 58 odstotkov otrok rodilo zunaj zakonske zveze, trend zvi\u0161evanja tega dele\u017ea pa statistika bele\u017ei \u017ee od za\u010detka 70. let prej\u0161njega stoletja.<\/p>\n
Zakonik bo torej za\u010del veljati v soboto, ve\u010dina re\u0161itev iz zakonika, ki prina\u0161ajo ve\u010dje spremembe, pa se bo sicer za\u010dela uporabljati \u0161ele \u010dez dve leti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dru\u017eina je \u017eivljenjska skupnost otroka z enim ali obema star\u0161ema ali drugo odraslo osebo, \u010de ta skrbi za otroka in ima do njega obveznosti in pravice, se glasi opredelitev dru\u017eine v novem dru\u017einskem zakoniku, ki bo za\u010del veljati v soboto. Dru\u017eino opredeljuje bolj skladno z dana\u0161njo dru\u017ebeno realnostjo, meni Alenka \u0160vab s fakultete za dru\u017ebene vede.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":240608,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2271,1652,1595,5746],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n