Na Evropsko unijo leti vse ve\u010d kritik, da ostaja oddaljena od ljudi. Vpra\u0161anje je, \u010de je lanski referendum o izstopu Velike Britanije iz \u010dlanstva \u017ee dovolj streznil bruseljske birokrate. \u010ce je sklepati po ne\u017eivljenjskih varnostnih ukrepih na zunanjih \u0161engenskih mejah, morda \u0161e ne. A te\u017eko bi rekli, da se v Bruslju ne trudijo. Predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker je lani septembra spro\u017eil pobudo za Evropske solidarnostne enote. Na prvi pogled se vsaj nam, biv\u0161im Jugoslovanom, zdi, kot da bo EU izna\u0161la mladinske delovne brigade. Kako naj bi solidarnostne enote bile videti, je v\u010deraj v prostorih Evropske komisije v Bruslju razpravljalo skoraj tiso\u010d prete\u017eno mladih iz cele unije. Udele\u017eence sta pozdravila evropska komisarja za prora\u010dun G\u00fcnther Oettinger in za izobra\u017eevanje, kulturo, mladino in \u0161port Tibor Navracsics. Prvi je dejal, da bo komisija projektu, za katerega se je prijavilo \u017ee 27 tiso\u010d mladih, v naslednjih treh letih namenila 114 milijonov evrov. Drugi pa je solidarnostne enote primerjal s \u0161tudijskimi izmenjevalnimi programi: “Erasmus plus je individualna izbira, solidarnostne enote pa bodo skupnostna izbira, saj se za izvajanje teh programov zanima \u017ee 4200 organizacij po Evropi.” Popoldan je udele\u017eence nagovoril predsednik evropske komisije Juncker, ki je nenehno menjaval jezike, v katerih je govoril. S tem je na svoj na\u010din poudarjal razli\u010dnost Evrope in nujnost, da jo mladi bolje spoznajo s pomo\u010djo solidarnostnega dela. Ker EU ni samo skupni trg ali banke, kot je dejal tudi njegov predhodnik, predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani. Pred tem so dele\u017eniki, kot so si rekli, v treh panelih razpravljali o podrobnostih Evropskih solidarnostnih enot, ki naj bi na prostovoljstvo, pripravni\u0161tvo in delo do leta 2020 po Evropi razposlale okoli sto tiso\u010d mladih. Iz Slovenije je v debati sodeloval \u0160tefan Simon\u010di\u010d iz zdru\u017eenja Epeka iz Maribora. Zavzel se je, da bi v enote jemali predvsem prikraj\u0161ane skupine ljudi, naj gre za invalide, pripadnike etni<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na Evropsko unijo leti vse ve\u010d kritik, da ostaja oddaljena od ljudi. Vpra\u0161anje je, \u010de je lanski referendum o izstopu Velike Britanije iz \u010dlanstva \u017ee dovolj streznil bruseljske birokrate. \u010ce je sklepati po ne\u017eivljenjskih varnostnih ukrepih na zunanjih \u0161engenskih mejah, morda \u0161e ne. A te\u017eko bi rekli, da se v Bruslju ne trudijo. Predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker je lani septembra spro\u017eil pobudo za Evropske solidarnostne enote. Na prvi pogled se vsaj nam, biv\u0161im Jugoslovanom, zdi, kot da bo EU izna\u0161la mladinske delovne brigade. Kako naj bi solidarnostne enote bile videti, je v\u010deraj v prostorih Evropske komisije v Bruslju razpravljalo skoraj tiso\u010d prete\u017eno mladih iz cele unije. Udele\u017eence sta pozdravila evropska komisarja za prora\u010dun G\u00fcnther Oettinger in za izobra\u017eevanje, kulturo, mladino in \u0161port Tibor Navracsics. Prvi je dejal, da bo komisija projektu, za katerega se je prijavilo \u017ee 27 tiso\u010d mladih, v naslednjih treh letih namenila 114 milijonov evrov. Drugi pa je solidarnostne enote primerjal s \u0161tudijskimi izmenjevalnimi programi: “Erasmus plus je individualna izbira, solidarnostne enote pa bodo skupnostna izbira, saj se za izvajanje teh programov zanima \u017ee 4200 organizacij po Evropi.” Popoldan je udele\u017eence nagovoril predsednik evropske komisije Juncker, ki je nenehno menjaval jezike, v katerih je govoril. S tem je na svoj na\u010din poudarjal razli\u010dnost Evrope in nujnost, da jo mladi bolje spoznajo s pomo\u010djo solidarnostnega dela. Ker EU ni samo skupni trg ali banke, kot je dejal tudi njegov predhodnik, predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani. Pred tem so dele\u017eniki, kot so si rekli, v treh panelih razpravljali o podrobnostih Evropskih solidarnostnih enot, ki naj bi na prostovoljstvo, pripravni\u0161tvo in delo do leta 2020 po Evropi razposlale okoli sto tiso\u010d mladih. Iz Slovenije je v debati sodeloval \u0160tefan Simon\u010di\u010d iz zdru\u017eenja Epeka iz Maribora. Zavzel se je, da bi v enote jemali predvsem prikraj\u0161ane skupine ljudi, naj gre za invalide, pripadnike etni<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n