Da je hi\u0161a na vogalu Glavnega trga in Koro\u0161ke ceste zgodovinsko pomembna, smo anga\u017eirani mladci v 80. letih prej\u0161njega stoletja seveda vedeli. A bolj nam je bilo v\u0161e\u010d, da je bila v pritli\u010dju gostilna Koper. V desetletju pred zaprtjem je bila to dokaj neugledna beznica. \u0160e ni\u017eji socialni status so imele le poceni to\u010dilnice, najbolj legendarna je bila Zlata jama (zdaj Cantante) na spodnjem koncu Vetrinjske ulice. V poklon tej in v posmeh spolitizirani mladinski organizaciji smo v uredni\u0161tvu anga\u017eirano-kriti\u010dnega, predvsem pa zafrkantskega mladinskega \u010dasopisa Kme\u010dke & rockodelske novice (K\u2018n\u2018RN, stalni ob\u010dasnik za marginalna in druga vpra\u0161anja) celo sklenili poimenovati priznanje za dose\u017eke na podro\u010dju alternativne (sub)kulture. Medtem ko je uradna ZSMJ podeljevala nagrado sedem sekreterjev SKOJ-a, naj bi se na\u0161a imenovala sedem pijan\u010dkov Zlate jame. Nikoli je nismo podelili. Uredni\u0161tvo – njegov \u0161ef sem bil nekaj \u010dasa pisec teh vrstic – pa se je (skoraj) vsak teden shajalo v gostilni Koper, v zadnji sobi od \u0161anka, kjer smo imeli bla\u017een mir za konstruktivne debate, danes bi jim rekli brainstormingi. Formalni del sestankovanja je bil kratek ali pa ga sploh ni bilo, se je pa neformalno dru\u017eenje praviloma zavleklo do zaprtja gostilne ali \u0161e malo \u010dez. Morda bo ta dana\u0161nji javnosti manj znani medij prav tam neko\u010d dobil \u0161e kako spominsko plo\u0161\u010do. Gotovo pa bi si jo zaslu\u017eil takrat splo\u0161no znani mestni posebne\u017e Fran\u010dek, imenovan Tarzan, ki je tam tragi\u010dno sklenil \u017eivljenjsko pot. Prihajal je dokaj redno, kot povsem obi\u010dajen miren gost. Sicer je slovel po tem, da je na poti iz kina podo\u017eivljal filmske prizore in jih teatralno uprizarjal. Tistega nesre\u010dnega dne se mu je ko\u0161\u010dek hrane menda zataknil v sapniku, drugi gostje so najbr\u017e mislili, da izvaja svoj obi\u010dajni performans – in pomo\u010d je pri\u0161la prepozno. A, lepo prosim, nobenih zastav, vencev in cvetja, \u010de bo spominska plo\u0161\u010da kdaj res krasila ali pa\u010d kazila steno lepega novega hotela! Udele\u017eenci slovesnosti naj raje “rufajo rund<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Da je hi\u0161a na vogalu Glavnega trga in Koro\u0161ke ceste zgodovinsko pomembna, smo anga\u017eirani mladci v 80. letih prej\u0161njega stoletja seveda vedeli. A bolj nam je bilo v\u0161e\u010d, da je bila v pritli\u010dju gostilna Koper. V desetletju pred zaprtjem je bila to dokaj neugledna beznica. \u0160e ni\u017eji socialni status so imele le poceni to\u010dilnice, najbolj legendarna je bila Zlata jama (zdaj Cantante) na spodnjem koncu Vetrinjske ulice. V poklon tej in v posmeh spolitizirani mladinski organizaciji smo v uredni\u0161tvu anga\u017eirano-kriti\u010dnega, predvsem pa zafrkantskega mladinskega \u010dasopisa Kme\u010dke & rockodelske novice (K\u2018n\u2018RN, stalni ob\u010dasnik za marginalna in druga vpra\u0161anja) celo sklenili poimenovati priznanje za dose\u017eke na podro\u010dju alternativne (sub)kulture. Medtem ko je uradna ZSMJ podeljevala nagrado sedem sekreterjev SKOJ-a, naj bi se na\u0161a imenovala sedem pijan\u010dkov Zlate jame. Nikoli je nismo podelili. Uredni\u0161tvo – njegov \u0161ef sem bil nekaj \u010dasa pisec teh vrstic – pa se je (skoraj) vsak teden shajalo v gostilni Koper, v zadnji sobi od \u0161anka, kjer smo imeli bla\u017een mir za konstruktivne debate, danes bi jim rekli brainstormingi. Formalni del sestankovanja je bil kratek ali pa ga sploh ni bilo, se je pa neformalno dru\u017eenje praviloma zavleklo do zaprtja gostilne ali \u0161e malo \u010dez. Morda bo ta dana\u0161nji javnosti manj znani medij prav tam neko\u010d dobil \u0161e kako spominsko plo\u0161\u010do. Gotovo pa bi si jo zaslu\u017eil takrat splo\u0161no znani mestni posebne\u017e Fran\u010dek, imenovan Tarzan, ki je tam tragi\u010dno sklenil \u017eivljenjsko pot. Prihajal je dokaj redno, kot povsem obi\u010dajen miren gost. Sicer je slovel po tem, da je na poti iz kina podo\u017eivljal filmske prizore in jih teatralno uprizarjal. Tistega nesre\u010dnega dne se mu je ko\u0161\u010dek hrane menda zataknil v sapniku, drugi gostje so najbr\u017e mislili, da izvaja svoj obi\u010dajni performans – in pomo\u010d je pri\u0161la prepozno. A, lepo prosim, nobenih zastav, vencev in cvetja, \u010de bo spominska plo\u0161\u010da kdaj res krasila ali pa\u010d kazila steno lepega novega hotela! Udele\u017eenci slovesnosti naj raje “rufajo rund<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n