V finan\u010dnem ministrstvu \u0161e nimajo pregleda, kdo vse jim je poslal pripombe na zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Ta naj bi tako imenovanim izbrisanim podrejencem, ki so bili ob sanaciji \u0161estih bank v letih 2013 in 2014 po podatkih ministrstva skupno ob 963 milijonov evrov, utrl skladno z odlo\u010ditvijo ustavnega sodi\u0161\u010da pot do od\u0161kodnin na sodi\u0161\u010du. Tam naj bi dobili odgovor, ali in kdo je upravi\u010den do nje ali ne. O pripombah so sicer tudi v ministrstvu sproti brali v medijih, tako o tistih iz velikih odvetni\u0161kih pisarn kot o ocenah malih razla\u0161\u010dencev. A ker se je enomese\u010dni rok za javno razpravo o ponujenem zakonu pravkar iztekel, vse pripombe do njih \u0161e niso prispele. Tudi tiste iz ljubljanskega okro\u017enega sodi\u0161\u010da, kamor naj bi razla\u0161\u010dence napotili po pravico, in tudi z vrhovnega sodi\u0161\u010da ne. Obe sodi\u0161\u010di po poro\u010danju medijev za izbrise ob ban\u010dni sanaciji namesto sodne poti predlagata arbitra\u017eo. A v\u010deraj v ministrstvu za finance tega \u0161e niso mogli uradno komentirati, ko pa pripomb \u0161e niti prejeli niso in jih bodo morali \u0161e preu\u010diti in oceniti. Napovedujejo, da se bodo ocene pripomb lotili \u010dim prej, saj mora biti zakon maja pod streho. Naj to\u017eijo zdru\u017eenja malih delni\u010darjev V pravilih, kakr\u0161na je ministrstvo ponudilo lastnikom izbrisanih podrejenih obveznic in delnic, razla\u0161\u010denci medtem prepoznavajo zmeraj nove zanke. In tudi ni\u010d ve\u010d ne ostajajo zgolj pri prvi oceni, da je zakon “nov udarec pravni varnosti”. Zdaj v Vseslovenskem zdru\u017eenju malih delni\u010darjev (VZMD) osnutku zakona o\u010ditajo, da ni ustrezen, ko pa je pripravljen tako, da \u0161\u010diti ravnanje Banke Slovenije. Poleg tega naj bi sodi\u0161\u010de ugotavljalo o\u0161kodovanje posameznikov zgolj s pomo\u010djo ocene, kaj bi lastniku podrejenih obveznic ali delni\u010darju ostalo, \u010de bi banka propadla. “Tak\u0161en pristop je nedopusten in nezakonit, saj o\u017ei mo\u017enosti, ki ostajajo v primeru, da banka ostane in posluje naprej,” je menil na nedavni tiskovni konferenci VZMD odvetnik Damijan Gregorc iz Odvetni\u0161ke pisa<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V finan\u010dnem ministrstvu \u0161e nimajo pregleda, kdo vse jim je poslal pripombe na zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Ta naj bi tako imenovanim izbrisanim podrejencem, ki so bili ob sanaciji \u0161estih bank v letih 2013 in 2014 po podatkih ministrstva skupno ob 963 milijonov evrov, utrl skladno z odlo\u010ditvijo ustavnega sodi\u0161\u010da pot do od\u0161kodnin na sodi\u0161\u010du. Tam naj bi dobili odgovor, ali in kdo je upravi\u010den do nje ali ne. O pripombah so sicer tudi v ministrstvu sproti brali v medijih, tako o tistih iz velikih odvetni\u0161kih pisarn kot o ocenah malih razla\u0161\u010dencev. A ker se je enomese\u010dni rok za javno razpravo o ponujenem zakonu pravkar iztekel, vse pripombe do njih \u0161e niso prispele. Tudi tiste iz ljubljanskega okro\u017enega sodi\u0161\u010da, kamor naj bi razla\u0161\u010dence napotili po pravico, in tudi z vrhovnega sodi\u0161\u010da ne. Obe sodi\u0161\u010di po poro\u010danju medijev za izbrise ob ban\u010dni sanaciji namesto sodne poti predlagata arbitra\u017eo. A v\u010deraj v ministrstvu za finance tega \u0161e niso mogli uradno komentirati, ko pa pripomb \u0161e niti prejeli niso in jih bodo morali \u0161e preu\u010diti in oceniti. Napovedujejo, da se bodo ocene pripomb lotili \u010dim prej, saj mora biti zakon maja pod streho. Naj to\u017eijo zdru\u017eenja malih delni\u010darjev V pravilih, kakr\u0161na je ministrstvo ponudilo lastnikom izbrisanih podrejenih obveznic in delnic, razla\u0161\u010denci medtem prepoznavajo zmeraj nove zanke. In tudi ni\u010d ve\u010d ne ostajajo zgolj pri prvi oceni, da je zakon “nov udarec pravni varnosti”. Zdaj v Vseslovenskem zdru\u017eenju malih delni\u010darjev (VZMD) osnutku zakona o\u010ditajo, da ni ustrezen, ko pa je pripravljen tako, da \u0161\u010diti ravnanje Banke Slovenije. Poleg tega naj bi sodi\u0161\u010de ugotavljalo o\u0161kodovanje posameznikov zgolj s pomo\u010djo ocene, kaj bi lastniku podrejenih obveznic ali delni\u010darju ostalo, \u010de bi banka propadla. “Tak\u0161en pristop je nedopusten in nezakonit, saj o\u017ei mo\u017enosti, ki ostajajo v primeru, da banka ostane in posluje naprej,” je menil na nedavni tiskovni konferenci VZMD odvetnik Damijan Gregorc iz Odvetni\u0161ke pisa<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n