Evropska unija je odobrila 85 odstotkov denarja za prenovo Galeba ter za\u0161\u010ditene kulturne dedi\u0161\u010dine upravnega poslopja nekdanje tovarne sladkorja, medtem ko bo mesto prispevalo pribli\u017eno 1,6 milijona evrov. Gre za najdra\u017eji projekt financiranja kulturne infrastrukture, ki ga je doslej na Hrva\u0161kem financirala EU.<\/p>\n
Ko bodo ladjo odprli za obiskovalce, bo mo\u017een ogled reziden\u010dnega dela ladje, v katerem je Tito pre\u017eivljal \u010das med \u0161tevilnimi svetovnimi potovanji. Na Galebu so med drugim spro\u017eili pobudo za ustanovitev gibanja neuvr\u0161\u010denih, a ladje ne bomo uporabljali za poveli\u010devanje katerih koli zgodovinskih oseb, je Obersnel minuli teden povedal novinarjem na krovu simbola nekdanje jugoslovanske dr\u017eave.<\/p>\n
Ve\u010d kot dve tretjini od 4500 kvadratnih metrov Galeba bodo namenili muzejskem pregledu njegove zgodovine in re\u017eimov, ki so se spreminjali na Reki. Druge prostore bodo uredili za gostinske storitve kot tudi za gledali\u0161ke in filmske predstave, tribune in delavnice. Prenovljeni Galeb bo zasidran ob glavnem pomolu potni\u0161kega pristani\u0161\u010da.<\/p>\n
Ladjo so izdelali nekaj let pred drugo svetovno vojno v Genovi za prevoz sadja. Med drugo svetovno vojno so jo uporabljali za postavljanje min v Kvarnerju, leta 1944 pa je po napadu zavezni\u0161kih bombnikov kon\u010dala na dnu Jadrana. Leta 1948 so jo jugoslovanski delavci izvlekli na gladino, od leta 1953 pa je kot Titova reziden\u010dna ladja obiskala ve\u010d kot 40 pristani\u0161\u010d v Evropi, Aziji in Afriki.<\/p>\n
Po razpadu nekdanje Jugoslavije so ladjo prepeljali v \u010crno goro. Prodali so jo Grku Johnu Paulu Papanikolauju, ki je plovilo nameraval prenoviti v luksuzno jahto v ladjedelnici Viktor Lenac na Reki, a se je zapletlo pri pla\u010dilu. Mesto jo je kupilo leta 2009, potem ko je propadala v re\u0161ki ladjedelnici.<\/p>\n
Upravno poslopje nekdanje re\u0161ke tovarne sladkorja, ki je bilo zgrajeno sredi 18. stoletja in velja za eno najlep\u0161ih baro\u010dnih pala\u010d na vzhodni obali Jadrana, bodo uredili kot nov sede\u017e mestnega muzeja. V bogati zgodovini je gostila tudi upravo nekdanje toba\u010dne tovarne kot tudi tovarne motorjev Rikard Ben\u010di\u0107. Izgradnja tovarne je ozna\u010dila za\u010detek industrializacije Reke.<\/p>\n
Na Reki pri\u010dakujejo, da bodo sredstva za obnovo ladje in tovarne prejeli do konca leta, ker ju je potrebno urediti do leta 2020, ko bo Reka evropska prestolnica kulture.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Najve\u010dje hrva\u0161ko pristani\u0161\u010de Reka, ki bo leta 2020 evropska prestolnica kulture, je dobilo 69 milijonov kun (9,3 milijona evrov) iz skladov EU za obnovo Galeba, nekdanje ladje jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita ter zgodovinsko pomembnega industrijskega poslopja re\u0161ke tovarne sladkorja, je potrdil re\u0161ki \u017eupan Vojko Obersnel.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":242429,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6283,4548,8500,1810,2295],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n