Po podatkih ankete v skupnosti Nose\u010dka, ki jo je re\u0161ilo ve\u010d kot 1100 mam, ve\u010dina, okoli 70 odstotkov anketiranih, nima pomislekov glede cepljenja. To sovpada tudi s precepljenostjo otrok z obveznimi cepivi pri nas, ki pa se zlasti v nekaterih regijah zni\u017euje.<\/p>\n
Tisti, ki imajo pomisleke, ve\u010dinoma (v 65 odstotkih) navajajo strah pred stranskimi u\u010dinki, ostali so zaskrbljeni zaradi invazivnega posega v telo pri cepljenju in nizke starosti dojen\u010dka ob cepljenju, pravi avtorica ankete in ustanoviteljica Facebook skupine in skupnosti Nose\u010dka Danaja Oblak. Kot navaja, je bilo veliko tudi dodatnih komentarjev o morebitni neu\u010dinkovitosti cepiv in o vna\u0161anju strupov v telo. Nekatere mame ne cepijo drugega otroka, ker so imele ob cepljenju prvorojenca slabe izku\u0161nje.<\/p>\n
“Kot mati dveh otrok popolnoma razumem vse dileme in strahove mam. Tudi sama sem bila ve\u010dkrat postavljena pred te odlo\u010ditve. Moj najve\u010dji strah so bile seveda huj\u0161e oblike stranskih u\u010dinkov in da bom jaz odlo\u010dila o tem, ali bodo mojemu otroku vbrizgali cepivo, ki bo morda ravno njemu \u0161kodovalo,” je za STA povedala Oblakova, ki je sicer svoja otroka dala cepiti in je zagovornica obveznega cepljenja.<\/p>\n
“\u017divimo namre\u010d v dr\u017eavi in delu sveta, kjer je precepljenost pomembna in s tem smo (skoraj) izkoreninili veliko bolezni. To je sploh pomembno za otroke, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne smejo biti cepljeni. Kar se ti\u010de dodatnih cepljenj pa star\u0161i sami presodijo, ali jih potrebujejo. Recimo za tiste, ki so veliko v naravi, je po mojem mnenju smiselno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, ker je bolezen res lahko zelo huda,” pravi.<\/p>\n
Po izsledkih ankete se star\u0161i po informacije oz. nasvete glede cepljenja \u0161e vedno najve\u010dkrat obra\u010dajo na izbrane pediatre, saj jim zaupajo. “Mislim, da pediater pove toliko, da so star\u0161i pomirjeni. Vidim pa, da bi mame rade vedele ve\u010d o cepivih. Velikokrat berem komentarje na forumu in tudi na\u0161a anketa je pokazala, da so sestavine ‘skrite’ in jih nih\u010de ne pozna,” pravi.<\/p>\n
Oblakova pravi, da se ve\u010d kot polovica star\u0161ev na lov za informacije poda tudi na splet, kjer i\u0161\u010dejo strokovne \u010dlanke o cepljenju. “Na \u017ealost najhitreje pridejo do takih strani, kjer so izpostavljeni ravno huj\u0161i primeri stranskih u\u010dinkov cepljenja,” pravi.<\/p>\n
Stroka bi morala zagotoviti ve\u010d spletnih virov informacij in sodelovati s skupnostmi, razbijati mite o cepivih ter na splo\u0161no ve\u010d vlo\u017eiti v informiranje preko spleta, meni sogovornica. “Po petletnem vodenju skupnosti nose\u010dnic in mam lahko re\u010dem, da mame strokovne informacije na tem podro\u010dju zelo potrebujejo in smiselno bi bilo ve\u010d \u010dasa usmeriti v informiranje tam, kjer mame smo – v spletnih skupnostih, na forumih in na dru\u017ebenih medijih,” je dejala. Po njenih besedah so mame na forumih kar nehale spra\u0161evati o stali\u0161\u010dih glede cepljenja, saj te razprave vedno eskalirajo v mo\u010dne spore, ali sploh cepiti ali ne, \u010deprav je posameznica v resnici iskala le kak\u0161no dodatno informacijo.<\/p>\n
Tako bi Oblakova mamam svetovala, naj pred in ob cepljenju otroka izbranemu pediatru zastavijo vsa vpra\u0161anja, ki se jim postavljajo. “Zaupajo naj mu vse strahove, s katerimi se soo\u010dajo. Pri iskanju informacij po spletu pa naj bodo zelo previdne, kajti na spletu in v medijih so najbolj odmevni in brani prav najhuj\u0161i primeri reakcij na cepiva. Naj poi\u0161\u010dejo verodostojne statistike pri pediatrih ali drugih strokovnih virih, kot je na primer Nacionalni in\u0161titut za javno zdravje,” pravi.<\/p>\n
Kak\u0161ne so dileme in vpra\u0161anja, s katerimi se star\u0161i sre\u010dujejo pred cepljenjem otroka, ter na koga naj se pri tak\u0161nih dilemah obrnejo, bodo osrednja vpra\u0161anja okrogle mize, ki jo v petek, 21. aprila, organizira STA. Sogovorniki bodo odgovarjali tudi na vpra\u0161anje, kje so vzroki za upad precepljenosti in kak\u0161ne so morebitne posledice tega na javno zdravje.<\/p>\n
Poleg Oblakove bodo na okrogli mizi sodelovali generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec, pediatrinja Helena Mole, predstavnica Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje Alenka Trop Skaza ter infektolog in pediater na kliniki za vro\u010dinska stanja in nalezljive bolezni Univerzitetnega klini\u010dnega centra (UKC) Ljubljana Marko Pokorn.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ve\u010dina star\u0161ev nima pomislekov glede obveznega cepljenja otrok. Informacije i\u0161\u010dejo zlasti pri pediatru, vse ve\u010d po spletu. Si pa \u017eelijo ve\u010d informacij o cepljenju, zato bi bilo smiselno usmeriti v informiranje v spletne skupnosti, forume in dru\u017ebene medije, meni ustanoviteljica skupnosti Nose\u010dka, ki \u0161teje skoraj 30.000 \u010dlanic, Danaja Oblak.<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":227181,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[5060,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n