“Vstopamo v schengenski prostor, prostor ve\u010dje svobode in varnosti. Danes je velik praznik, veliko je razlogov, da lahko dana\u0161njemu dnevu re\u010demo zgodovinski,” je ob dnevu vstopa Slovenije v schengensko obmo\u010dje na mejnem prehodu \u0160kofije vehementno sporo\u010dal takratni slovenski premier Janez Jan\u0161a. In dodal, da si petnajst let nazaj nih\u010de ni upal sanjati tega, kar se dogaja. “Padajo fizi\u010dne meje, dogaja se tisto, kar je klju\u010dno za zdru\u017eeno Evropo.” Desetletje kasneje je Slovenija obdana z \u017eico \u2013 pa ne le na svoji ju\u017eni meji, kjer smo za zdaj \u0161e varuhi zunanje schengenske meje, ampak tudi na severu, kjer mejimo na Avstrijo, s katero Slovenija v duhu schengna meje sploh ne bi smela ve\u010d videti, kaj \u0161ele \u010dutiti. Zaradi varnostnih tveganj v Evropi, predvsem terorizma, meje spet rastejo in schengen \u2013 za zdaj \u2013 obstaja le \u0161e na papirju. Ve\u010d kot trideset let star sporazum Sporazum, ki je bil leta 1985 podpisan v luksembur\u0161kem mestecu Schengen, je osnova za odpravo kontrol na notranjih mejah EU. Ta sporazum dolo\u010da pogoje za za\u010dasni vstop dr\u017eavljanov iz ne\u010dlanic EU, pogoje za nadzor meje in \u010dezmejno sodelovanje med policijami. Del evropskega pravnega reda je schengenski sporazum postal z amsterdamsko pogodbo, ki je za\u010dela veljati 1. maja 1999. Schengenski sporazum je podpisalo 31 dr\u017eav, vseh 28 \u010dlanic EU in tri ne\u010dlanice (Islandija, Norve\u0161ka in \u0160vica). Izjeme veljajo za Veliko Britanijo in Irsko, ki sodelujeta le pri policijskem sodelovanju, ne pa tudi pri skupnem nadzoru meje in izdaji vizumov. Dogovor o odpravi kontrol ob prehodu meje pa je precej starej\u0161i od schengenskega sporazuma. Nizozemska, Belgija in Luksemburg so sporazum o odpravi mejnih kontrol podpisali \u017ee leta 1944, veljati pa je za\u010del leta 1948. Skandinavske dr\u017eave so “nordijsko unijo brez potnih listov” uvedle leta 1954, veljati je za\u010dela 1958. Sporazum so podpisale Danska, \u0160vedska, Finska, Norve\u0161ka in Islandija. Od leta 1996 je vseh pet dr\u017eav vklju\u010denih v schengensko obmo\u010dje. \u0160e veliko prej, od leta 1922, nimata m<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
“Vstopamo v schengenski prostor, prostor ve\u010dje svobode in varnosti. Danes je velik praznik, veliko je razlogov, da lahko dana\u0161njemu dnevu re\u010demo zgodovinski,” je ob dnevu vstopa Slovenije v schengensko obmo\u010dje na mejnem prehodu \u0160kofije vehementno sporo\u010dal takratni slovenski premier Janez Jan\u0161a. In dodal, da si petnajst let nazaj nih\u010de ni upal sanjati tega, kar se dogaja. “Padajo fizi\u010dne meje, dogaja se tisto, kar je klju\u010dno za zdru\u017eeno Evropo.” Desetletje kasneje je Slovenija obdana z \u017eico \u2013 pa ne le na svoji ju\u017eni meji, kjer smo za zdaj \u0161e varuhi zunanje schengenske meje, ampak tudi na severu, kjer mejimo na Avstrijo, s katero Slovenija v duhu schengna meje sploh ne bi smela ve\u010d videti, kaj \u0161ele \u010dutiti. Zaradi varnostnih tveganj v Evropi, predvsem terorizma, meje spet rastejo in schengen \u2013 za zdaj \u2013 obstaja le \u0161e na papirju. Ve\u010d kot trideset let star sporazum Sporazum, ki je bil leta 1985 podpisan v luksembur\u0161kem mestecu Schengen, je osnova za odpravo kontrol na notranjih mejah EU. Ta sporazum dolo\u010da pogoje za za\u010dasni vstop dr\u017eavljanov iz ne\u010dlanic EU, pogoje za nadzor meje in \u010dezmejno sodelovanje med policijami. Del evropskega pravnega reda je schengenski sporazum postal z amsterdamsko pogodbo, ki je za\u010dela veljati 1. maja 1999. Schengenski sporazum je podpisalo 31 dr\u017eav, vseh 28 \u010dlanic EU in tri ne\u010dlanice (Islandija, Norve\u0161ka in \u0160vica). Izjeme veljajo za Veliko Britanijo in Irsko, ki sodelujeta le pri policijskem sodelovanju, ne pa tudi pri skupnem nadzoru meje in izdaji vizumov. Dogovor o odpravi kontrol ob prehodu meje pa je precej starej\u0161i od schengenskega sporazuma. Nizozemska, Belgija in Luksemburg so sporazum o odpravi mejnih kontrol podpisali \u017ee leta 1944, veljati pa je za\u010del leta 1948. Skandinavske dr\u017eave so “nordijsko unijo brez potnih listov” uvedle leta 1954, veljati je za\u010dela 1958. Sporazum so podpisale Danska, \u0160vedska, Finska, Norve\u0161ka in Islandija. Od leta 1996 je vseh pet dr\u017eav vklju\u010denih v schengensko obmo\u010dje. \u0160e veliko prej, od leta 1922, nimata m<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n