Vrat va\u0161e pisarne ni odprl robot. “Ne. Roboti so danes res \u017ee marsi\u010desa sposobni, ampak najve\u010d jih \u0161e vedno najdemo v industriji. Vrat \u0161e ni odprl, verjamem pa, da bodo v prihodnosti roboti tudi pri nas sposobni opravljati doma\u010da opravila, ki so za \u010dloveka manj primerna ali robotu bolj doma\u010da. Nekaterih najbolj zapletenih pa najbr\u017e ne bodo nikoli opravljali.” Najve\u010d jih je v industriji. Kje robot danes \u017ee lahko pomaga? “V industriji jih najpogosteje sre\u010dujemo in zdi se, da se ne zavedamo, kako mo\u010dno \u017ee oblikujejo na\u0161e \u017eivljenje. Najbolj so raz\u0161irjeni v avtomobilski industriji, na deset tiso\u010d delavcev v avtomobilski industriji pri nas je 700 robotov. Proizvodi, ki jih izdelajo, so tehni\u010dno, kvalitetno bolj\u0161i, hkrati pa cenovno bolj sprejemljivi. Brez robotov bi danes te\u017eje telefonirali, vozili avto, si privo\u0161\u010dili razne tehni\u010dne pripomo\u010dke, ker bi bili dra\u017eji. Nekatere stvari morajo biti zelo natan\u010dno narejene, denimo ure, in te lahko s tako preciznostjo napravi samo robot.” Kateri zdaj najbolj navdu\u0161uje? Kaj zmore, zna? “V industrijo posku\u0161amo vpeljati kolaborativne robote. Do zdaj so bili roboti zaradi varnosti za ograjami. Ta ograja ni ekonomsko sprejemljiva, zaseda prostor \u2026 Kolaborativni roboti pa se zavedajo svoje okolice in imajo kontrolirane, omejene hitrosti. Po\u0161kodbe ob morebitnem stiku s \u010dlovekom bi bile minimalne. Skupaj s preprostim programiranjem robotov pri\u010dakujemo, da bodo taki roboti dobili vstop ne samo v velike tovarne, ampak da bodo cenovno ugodni in si jih bo lahko privo\u0161\u010dil obrtnik ter kar sam, brez pomo\u010di specialista, sprogramiral. Kolaborativni roboti prihajajo tudi \u017ee k nam.” Koliko robotov pa se “rodi” na leto? “Na svetu deluje pribli\u017eno dva milijona industrijskih robotov, v Sloveniji jih je pribli\u017eno dva tiso\u010d. Na novo jih vsako leto in\u0161talirajo 300 tiso\u010d. \u017divljenjska doba robota je namre\u010d pet do deset let, potem so zastareli in iztro\u0161eni. \u0160tevilo drugih robotov – razne kosilnice, sesalniki, roboti za doma\u010do uporabo – pa je veliko ve\u010dje. A p<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Vrat va\u0161e pisarne ni odprl robot. “Ne. Roboti so danes res \u017ee marsi\u010desa sposobni, ampak najve\u010d jih \u0161e vedno najdemo v industriji. Vrat \u0161e ni odprl, verjamem pa, da bodo v prihodnosti roboti tudi pri nas sposobni opravljati doma\u010da opravila, ki so za \u010dloveka manj primerna ali robotu bolj doma\u010da. Nekaterih najbolj zapletenih pa najbr\u017e ne bodo nikoli opravljali.” Najve\u010d jih je v industriji. Kje robot danes \u017ee lahko pomaga? “V industriji jih najpogosteje sre\u010dujemo in zdi se, da se ne zavedamo, kako mo\u010dno \u017ee oblikujejo na\u0161e \u017eivljenje. Najbolj so raz\u0161irjeni v avtomobilski industriji, na deset tiso\u010d delavcev v avtomobilski industriji pri nas je 700 robotov. Proizvodi, ki jih izdelajo, so tehni\u010dno, kvalitetno bolj\u0161i, hkrati pa cenovno bolj sprejemljivi. Brez robotov bi danes te\u017eje telefonirali, vozili avto, si privo\u0161\u010dili razne tehni\u010dne pripomo\u010dke, ker bi bili dra\u017eji. Nekatere stvari morajo biti zelo natan\u010dno narejene, denimo ure, in te lahko s tako preciznostjo napravi samo robot.” Kateri zdaj najbolj navdu\u0161uje? Kaj zmore, zna? “V industrijo posku\u0161amo vpeljati kolaborativne robote. Do zdaj so bili roboti zaradi varnosti za ograjami. Ta ograja ni ekonomsko sprejemljiva, zaseda prostor \u2026 Kolaborativni roboti pa se zavedajo svoje okolice in imajo kontrolirane, omejene hitrosti. Po\u0161kodbe ob morebitnem stiku s \u010dlovekom bi bile minimalne. Skupaj s preprostim programiranjem robotov pri\u010dakujemo, da bodo taki roboti dobili vstop ne samo v velike tovarne, ampak da bodo cenovno ugodni in si jih bo lahko privo\u0161\u010dil obrtnik ter kar sam, brez pomo\u010di specialista, sprogramiral. Kolaborativni roboti prihajajo tudi \u017ee k nam.” Koliko robotov pa se “rodi” na leto? “Na svetu deluje pribli\u017eno dva milijona industrijskih robotov, v Sloveniji jih je pribli\u017eno dva tiso\u010d. Na novo jih vsako leto in\u0161talirajo 300 tiso\u010d. \u017divljenjska doba robota je namre\u010d pet do deset let, potem so zastareli in iztro\u0161eni. \u0160tevilo drugih robotov – razne kosilnice, sesalniki, roboti za doma\u010do uporabo – pa je veliko ve\u010dje. A p<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n