Kot je na dana\u0161nji novinarski konferenci pojasnila Nussdorferjeva, je za varuha neustaven 10.b \u010dlen zakona o tujcih, ki predstavlja “oblastno ravnanje”, v katerem varuh vidi \u0161tevila neskladja s slovensko ustavo, med drugim tudi glede prepovedi diskriminacije, enakega varstva pravic, na\u010dela nevra\u010danja ter na\u010dela jasnosti in dolo\u010dnosti predpisov.<\/p>\n
Dolo\u010dbo, ki opredeljuje ukrep, ki ga lahko DZ spro\u017ei v primeru zaostrenih migracijskih razmer, je v zakon vnesla novela, ki jo je dr\u017eavni zbor sprejel 26. januarja, veljati pa je za\u010dela 4. februarja. \u010clen 10.b tako predvideva, da v primeru aktivacije ukrepa policija tujcu, ki ne bo izpolnjeval pogojev za vstop v Slovenijo, ne bo dovolila vstopa v dr\u017eavo, tujca, ki je nezakonito vstopil v dr\u017eavo in se na obmo\u010dju izvajanja ukrepov nahaja nezakonito, pa bo privedla do dr\u017eavne meje in ga napotila v dr\u017eavo, iz katere je nezakonito vstopil.<\/p>\n
\u010ce bo tujec, ki bo posku\u0161al nezakonito vstopiti na mejnem prehodu ali je \u017ee nezakonito vstopil na ozemlje Slovenije iz sosednje dr\u017eave \u010dlanice EU, izrazil namero podati pro\u0161njo za mednarodno za\u0161\u010dito, bo policija izvedla identifikacijski postopek in ugotavljala njegovo identiteto, \u0161e predvideva besedilo novele.<\/p>\n
Ne glede na dolo\u010dbe zakona, ki ureja mednarodno za\u0161\u010dito, pa policija to namero zavr\u017ee kot nedopustno, \u010de v sosednji dr\u017eavi \u010dlanici EU, iz katere je tujec vstopil, ni sistemskih pomanjkljivosti glede azilnega postopka in pogojev za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzro\u010dile nevarnost mu\u010denja, ne\u010dlove\u0161kega ali poni\u017eevalnega ravnanja, in tujca napoti v to dr\u017eavo. O prito\u017ebah bo odlo\u010dalo ministrstvo za notranje zadeve, a prito\u017eba zoper sklep ne zadr\u017ei izvr\u0161itve.<\/p>\n
Kot je pojasnil namestnik varuhinje Miha Horvat, varuh sicer drugim prepoznava, da “ima Slovenija tudi po mednarodnem pravu vsekakor pravico do nadzora nad vstopom tujcev, dovoljenji za njihovo bivanje in izgon, a obenem velja, da suverenost dr\u017eave v tem pogledu ni neomejena”.<\/p>\n
Osrednji vidik zahteve varuha je tako neskladje z 18. \u010dlenom slovenske ustave in 3. \u010dlenom evropske konvencije o varstvu \u010dlovekovih pravic, ki prepovedujeta ne\u010dlove\u0161ko ravnanje s posamezniki. “Ta pravica je absolutna, kar pomeni, da je ni mogo\u010de omejevati,” je opozoril Horvat.<\/p>\n
Prav tako po mnenju varuha 10.b \u010dlen ne zadosti zahtevama na\u010dela jasnosti in dolo\u010dnosti predpisov, obenem pa tujcu ne zagotavlja u\u010dinkovitega in po\u0161tenega postopka. V zahtevi je varuh izpostavil tudi problem razlikovanja med mladoletniki s spremstvom oziroma brez, kar kr\u0161i na\u010delo enakosti pred zakonom.<\/p>\n
Glede ocene spremenjenih razmer na podro\u010dju migracij, ki jo v skladu z novelo predvideva novi 10.a \u010dlen zakona o tujcih, pa varuh meni, da odgovornost zanjo pripada institucijam kot so vlada, DZ in svet za nacionalno varnost. Za varuha je torej sporna zgolj vsebina predvidenega ukrepa, ki jo dolo\u010da 10.b \u010dlen.<\/p>\n
\u010clen 10.a namre\u010d omogo\u010da aktivacijo posebnega ukrepa, ki bi zaostril pogoje za vstop tujcev v dr\u017eavo. DZ bo o aktivaciji ukrepa odlo\u010dal na predlog vlade, ta pa bo to predlagala, ko bo ministrstvo za notranje zadeve ocenilo, da bi bila lahko ali sta \u017ee zaradi spremenjenih razmer na podro\u010dju migracij ogro\u017eena javni red ali notranja varnost dr\u017eave, kar bi lahko ote\u017eilo delovanje osrednjih dr\u017eavnih institucij in zagotavljanje njenih vitalnih funkcij.<\/p>\n
Za tak ukrep mora glasovati absolutna ve\u010dina, torej 46 poslancev, ukrepe pa lahko sprejmejo najdlje za \u0161est mesecev z mo\u017enostjo podalj\u0161anja. DZ bo dolo\u010dil tudi obmo\u010dje izvajanja ukrepa.<\/p>\n
Vlada mora o izvajanju ukrepa mese\u010dno poro\u010dati DZ. Ko ministrstvo oceni, da razlogov za ukrep ni ve\u010d, to predlaga vladi, ta pa dr\u017eavnemu zboru, ki bo lahko zaustavil izvajanje ukrepa. Prenehanje ukrepa lahko predlaga tudi najmanj deset poslancev. Mnenje k predlogu poda tudi Svet za nacionalno varnost.<\/p>\n
Varuhinjo so k spro\u017eitvi ustavne presoje pozivali tudi v nevladnih organizacijah, ki so na spornost novele opozarjale \u017ee pred njenim sprejemom, pred mesecem dni pa tudi ve\u010d kot 1300 podpisnikov peticije. Ti so varuhinjo pozvali, naj “ustavi norost po imenu novela zakona o tujcih” in ocenili, da ima ob zakonu, ki tepta \u010dlovekove pravice, na izbiro le jasno nasprotovanje ali odstop s polo\u017eaja.<\/p>\n
Ob tem je Nussdorferjeva danes poudarila, da peticija ni prav v ni\u010demer vplivala na odlo\u010ditev varuha, “kajti varuh je samostojen in se odlo\u010da glede na to, kaj meni glede varstva \u010dlovekovih pravic”.<\/p>\n
“Dana\u0161nji \u010dasi so te\u017eka preizku\u0161nja strpnosti, gre za svetovni pojav, prisotna je tudi bojazen pred terorizmom”, je dejala in opozorila, da do nestrpnosti, ki lahko uni\u010di tudi varnost dr\u017eavljanov in povzro\u010di napetosti, ni dale\u010d.<\/p>\n
Na ministrstvu za notranje zadeve, kjer so novelo pripravili, odlo\u010ditve varuhinje za zdaj ne komentirajo. Ministrica za notranje zadeve Vesna Gy\u00f6rk\u00f6s \u017dnidar pa ustavni presoji nikoli ni nasprotovala. Kot je dejala ob sprejemu novele, bi bilo za Slovenijo izjemnega pomena, \u010de bi ustavno sodi\u0161\u010de ugotovilo, da zakon ni sporen. V nasprotnem primeru pa si na ministrstvu od ustavnega sodi\u0161\u010da \u017eelijo smernice, kako dr\u017eava ravna, ko dose\u017ee obremenitev, ki ji lahko povzro\u010di te\u017eave pri izvajanju obveznosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Varuhinja \u010dlovekovih pravic Vlasta Nussdorfer je vlo\u017eila zahtevo za oceno ustavnosti 10.b \u010dlena zakona o tujcih, ki ureja ukrepanje ob spremenjenih migracijskih razmerah. Ustavnemu sodi\u0161\u010du je predlagala prednostno obravnavo in zadr\u017eanje izvajanja \u010dlena, saj gre za “specifi\u010dno situacijo in ureditev, ki ima lahko zelo daljnose\u017ene posledice”.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":203663,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,5337,6589],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n