Koro\u0161ka de\u017eelna ustava prvi\u010d v zgodovini omenja slovensko narodno skupnost na Koro\u0161kem, dodatek, da bi bila sloven\u0161\u010dina drugi de\u017eelni jezik, pa ni bil mogo\u010d, s tiskovne konference predstavnikov koro\u0161kih koalicijskih strank poro\u010da avstrijska radiotelevizija ORF. Na Koro\u0161kem je bilo od februarja ve\u010d zapletov pri tem, ali naj bo nem\u0161\u010dina v ustavo zapisana kot de\u017eelni jezik. Koro\u0161ki Slovenci so predlagali, da naj bo tudi sloven\u0161\u010dina priznana za de\u017eelni jezik vsaj na jugu Koro\u0161ke, na njihovem tradicionalnem naselitvenem obmo\u010dju. Ni \u0161lo, pa \u010deprav je de\u017eelni glavar Peter Kaiser (SP\u00d6) v Ljubljani zunanjemu ministru Karlu Erjavcu ter predsedniku Borutu Pahorju na obisku v Celovcu vzbujal upanje, da se bo kompromis na\u0161el. Za manj\u0161ino sporna nem\u0161\u010dina kot edini de\u017eelni jezik je tako v ustavi ostala. Znani celov\u0161ki odvetnik Rudi Vouk si je ob pomo\u010di slovenskih krovnih organizacij, predvsem Narodnega sveta koro\u0161kih Slovencev, zelo prizadeval spremeniti omenjeno ekskluzivnost nem\u0161\u010dine. Za Ve\u010der je povedal: “Koalicijski partnerji so \u017ee dan prej, kot je bilo predvideno, objavili spremenjeni predlog ustave. Niso po\u010dakali skupnega stali\u0161\u010da slovenskih organizacij. \u017de stil je torej slab. Je \u0161e nekaj upanja, da bi na\u0161 predlog v debati v de\u017eelnem zboru upo\u0161tevali. \u010ce pa bo besedilo ostalo, kot je bilo predstavljeno, je treba v manj\u0161ini to verzijo odkloniti. Formulacija o nem\u0161\u010dini je sicer po novem malo omiljena. K temu, da je nem\u0161\u010dina de\u017eelni jezik, je dodano, da to pomeni jezik zakonodaje, in \u010de ni v zveznih zakonih predvideno druga\u010de, tudi izvr\u0161ilne oblasti. To pa ni dovolj, saj de\u017eela ureja ve\u010d podro\u010dij, recimo dvojezi\u010dne vrtce, dvojezi\u010dno glasbeno in kmetijsko \u0161olstvo ter podobno.” V tem vidi Vouk nevarnost za omejevanje sloven\u0161\u010dine na avstrijskem Koro\u0161kem. Kot so \u0161e zapisali na spletni strani ORF, je sprejetje nove de\u017eelne ustave le \u0161e formalnost. De\u017eelni zbor naj bi 144 strani obsegajo\u010di dokument potrdil 1. junija. Na tiskovni konferenci v Celovcu so govorili predstavniki koalicijs<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Koro\u0161ka de\u017eelna ustava prvi\u010d v zgodovini omenja slovensko narodno skupnost na Koro\u0161kem, dodatek, da bi bila sloven\u0161\u010dina drugi de\u017eelni jezik, pa ni bil mogo\u010d, s tiskovne konference predstavnikov koro\u0161kih koalicijskih strank poro\u010da avstrijska radiotelevizija ORF. Na Koro\u0161kem je bilo od februarja ve\u010d zapletov pri tem, ali naj bo nem\u0161\u010dina v ustavo zapisana kot de\u017eelni jezik. Koro\u0161ki Slovenci so predlagali, da naj bo tudi sloven\u0161\u010dina priznana za de\u017eelni jezik vsaj na jugu Koro\u0161ke, na njihovem tradicionalnem naselitvenem obmo\u010dju. Ni \u0161lo, pa \u010deprav je de\u017eelni glavar Peter Kaiser (SP\u00d6) v Ljubljani zunanjemu ministru Karlu Erjavcu ter predsedniku Borutu Pahorju na obisku v Celovcu vzbujal upanje, da se bo kompromis na\u0161el. Za manj\u0161ino sporna nem\u0161\u010dina kot edini de\u017eelni jezik je tako v ustavi ostala. Znani celov\u0161ki odvetnik Rudi Vouk si je ob pomo\u010di slovenskih krovnih organizacij, predvsem Narodnega sveta koro\u0161kih Slovencev, zelo prizadeval spremeniti omenjeno ekskluzivnost nem\u0161\u010dine. Za Ve\u010der je povedal: “Koalicijski partnerji so \u017ee dan prej, kot je bilo predvideno, objavili spremenjeni predlog ustave. Niso po\u010dakali skupnega stali\u0161\u010da slovenskih organizacij. \u017de stil je torej slab. Je \u0161e nekaj upanja, da bi na\u0161 predlog v debati v de\u017eelnem zboru upo\u0161tevali. \u010ce pa bo besedilo ostalo, kot je bilo predstavljeno, je treba v manj\u0161ini to verzijo odkloniti. Formulacija o nem\u0161\u010dini je sicer po novem malo omiljena. K temu, da je nem\u0161\u010dina de\u017eelni jezik, je dodano, da to pomeni jezik zakonodaje, in \u010de ni v zveznih zakonih predvideno druga\u010de, tudi izvr\u0161ilne oblasti. To pa ni dovolj, saj de\u017eela ureja ve\u010d podro\u010dij, recimo dvojezi\u010dne vrtce, dvojezi\u010dno glasbeno in kmetijsko \u0161olstvo ter podobno.” V tem vidi Vouk nevarnost za omejevanje sloven\u0161\u010dine na avstrijskem Koro\u0161kem. Kot so \u0161e zapisali na spletni strani ORF, je sprejetje nove de\u017eelne ustave le \u0161e formalnost. De\u017eelni zbor naj bi 144 strani obsegajo\u010di dokument potrdil 1. junija. Na tiskovni konferenci v Celovcu so govorili predstavniki koalicijs<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n