Ve\u010dina slovenskih 15-letnikov je zadovoljna s svojim \u017eivljenjem, izra\u017eajo podobno raven strahu pred preverjanjem znanja kot vrstniki v drugih dr\u017eavah \u010dlanicah OECD, \u010dutijo pa nekoliko ni\u017ejo pripadnost \u0161oli in ni\u017ejo raven storilnostne motivacije, medtem ko je stopnja medvrstni\u0161kega nasilja podobna povpre\u010dju v OECD. To je povzetek mednarodne primerjave Pisa 2015, ki primerja znanje in spretnosti u\u010dencev po svetu. Ob ugotavljanju bralnih, matemati\u010dnih in naravoslovnih dose\u017ekov, katerih rezultati so bili znani \u017ee konec lanskega leta in kjer so se slovenski dijaki odrezali nadpovpre\u010dno, so tokrat zbirali \u0161e kazalnike blagostanja. Preu\u010devanje slednjega je \u0161e posebej zanimivo zato, ker se je ob zadnji primerjavi izkazala velika diskrepanca med dobrimi dose\u017eki in slabo motivacijo za \u0161olanje na\u0161ih dijakov, je poudaril direktor Pedago\u0161kega in\u0161tituta dr. Igor \u017d. \u017dagar. 33 odstotkov dijakov je zelo zadovoljnih s svojim \u017eivljenjem “U\u010denci v \u0161oli pre\u017eivijo veliko \u010dasa, socialni kontekst v njej pa vpliva tudi na njihovo \u017eivljenje zunaj \u0161ole. Pozitivno vzdu\u0161je v razredu, kjer se dijak po\u010duti spodbujan in sprejet, vpliva na avtonomno vedenje, motivacijo in la\u017eje spoprijemanje z \u017eivljenjem,” med drugim razlaga raziskovalka iz Pedago\u0161kega in\u0161tituta Klavdija \u0160terman Ivan\u010di\u010d, zakaj je poleg znanja dijakov treba spremljati tudi njihovo po\u010dutje v \u0161olskem okolju. Ko so dijake po svetu vpra\u0161ali, kako so zadovoljni s svojim \u017eivljenjem, so najve\u010d zadovoljstva pokazali Hrvati, Rusi, Islandci in Finci, najmanj pa \u0161olajo\u010di se v Gr\u010diji, Italiji, na Japonskem in v Koreji. V Sloveniji je zelo zadovoljnih 33 odstotkov dijakov, 36 jih je zadovoljnih, nezadovoljnih je 13 odstotkov, preostali so delno zadovoljni. Ti rezultati so primerljivi z rezultati v drugih dr\u017eavah. Zanimivo pa je, da je zadovoljstvo slovenskih mladostnikov z \u017eivljenjem za razliko od ve\u010dine drugih dr\u017eav \u0161ibkeje povezano s premo\u017eenjem doma, manj\u0161e razlike je zaznati le \u0161e na Japonskem. Slednje raziskovalci pripisujejo tudi kul<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ve\u010dina slovenskih 15-letnikov je zadovoljna s svojim \u017eivljenjem, izra\u017eajo podobno raven strahu pred preverjanjem znanja kot vrstniki v drugih dr\u017eavah \u010dlanicah OECD, \u010dutijo pa nekoliko ni\u017ejo pripadnost \u0161oli in ni\u017ejo raven storilnostne motivacije, medtem ko je stopnja medvrstni\u0161kega nasilja podobna povpre\u010dju v OECD. To je povzetek mednarodne primerjave Pisa 2015, ki primerja znanje in spretnosti u\u010dencev po svetu. Ob ugotavljanju bralnih, matemati\u010dnih in naravoslovnih dose\u017ekov, katerih rezultati so bili znani \u017ee konec lanskega leta in kjer so se slovenski dijaki odrezali nadpovpre\u010dno, so tokrat zbirali \u0161e kazalnike blagostanja. Preu\u010devanje slednjega je \u0161e posebej zanimivo zato, ker se je ob zadnji primerjavi izkazala velika diskrepanca med dobrimi dose\u017eki in slabo motivacijo za \u0161olanje na\u0161ih dijakov, je poudaril direktor Pedago\u0161kega in\u0161tituta dr. Igor \u017d. \u017dagar. 33 odstotkov dijakov je zelo zadovoljnih s svojim \u017eivljenjem “U\u010denci v \u0161oli pre\u017eivijo veliko \u010dasa, socialni kontekst v njej pa vpliva tudi na njihovo \u017eivljenje zunaj \u0161ole. Pozitivno vzdu\u0161je v razredu, kjer se dijak po\u010duti spodbujan in sprejet, vpliva na avtonomno vedenje, motivacijo in la\u017eje spoprijemanje z \u017eivljenjem,” med drugim razlaga raziskovalka iz Pedago\u0161kega in\u0161tituta Klavdija \u0160terman Ivan\u010di\u010d, zakaj je poleg znanja dijakov treba spremljati tudi njihovo po\u010dutje v \u0161olskem okolju. Ko so dijake po svetu vpra\u0161ali, kako so zadovoljni s svojim \u017eivljenjem, so najve\u010d zadovoljstva pokazali Hrvati, Rusi, Islandci in Finci, najmanj pa \u0161olajo\u010di se v Gr\u010diji, Italiji, na Japonskem in v Koreji. V Sloveniji je zelo zadovoljnih 33 odstotkov dijakov, 36 jih je zadovoljnih, nezadovoljnih je 13 odstotkov, preostali so delno zadovoljni. Ti rezultati so primerljivi z rezultati v drugih dr\u017eavah. Zanimivo pa je, da je zadovoljstvo slovenskih mladostnikov z \u017eivljenjem za razliko od ve\u010dine drugih dr\u017eav \u0161ibkeje povezano s premo\u017eenjem doma, manj\u0161e razlike je zaznati le \u0161e na Japonskem. Slednje raziskovalci pripisujejo tudi kul<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n