Ve\u010d kot ducat trgov uvr\u0161\u010da Maribor med mesta z najve\u010d trgi. A njihovega potenciala, ki ga ima mesto s svojo bogato zgodovino, se ne zaveda in ga ne izkori\u0161\u010da. Na to ka\u017ee \u017ee dejstvo, da posegi v prostor temeljijo na veljavnem dolgoro\u010dnem planu za obdobje 1986-2000. Pi\u0161e pa se leto 2017. Pozablja se na ljudi Na ob\u010dini ni zaposlenih strokovnjakov, ki bi se ukvarjali s prostorom. Trgi brez ustreznih vsebin na obodu, \u010deprav so lahko lepi, urejeni in obnovljeni, so le prazen prehodni prostor. Arhitekt Miha Mili\u010d povzema razmi\u0161ljanje Jana Gehla , na tem podro\u010dju priznanega strokovnjaka, da je trg dobro zasnovan \u0161ele takrat, ko se ljudje na njem zadr\u017eujejo dalj \u010dasa, kot so sprva na\u010drtovali. “Ob tem se je treba zavedati, da se ljudje v mestni prostor ne podajajo zaradi njegovih trgov in stavb, ampak zaradi drugih ljudi. Predvideni posegi v prostor bi zato morali biti na\u010drtovani po merilu \u010dloveka, danes pa se to velikokrat pozablja,” pojasnjuje Mili\u010d. Ogrlica, flike in improvizacije Robert Gostin\u010dar, krajinski arhitekt: “Trgi tako ali druga\u010de vedno slu\u017eijo me\u0161\u010danom ali mestu. Na\u010drtovalci ugotavljamo, v kak\u0161ni meri trgi izkori\u0161\u010dajo potenciale z vidika bivalnih kvalitet, ekonomije (tr\u017enica), turisti\u010dne ponudbe, (ne)predvidljivih dogodkov. V Mariboru je razkorak velik, kar se odra\u017ea v projektnih nalogah in investicijskih programih. Nedavno smo res zgradili Trg Leona \u0160tuklja s svojimi kvalitetami in hibami, a drugi mestni in primestni trgi niso do\u017eiveli ustrezne regeneracije. Prilo\u017enost smo zamudili ob sistemskem poizkusu prenove Slom\u0161kovega trga, kjer so bile v javnosti polemike ob re\u0161itvi arhitekta Borisa Podrecce zaradi predvidene odstranitve dreves. Klju\u010dna sprememba je bil vendarle umik prometa, kar bi spremenilo utrip na trgu in odprle bi se mo\u017enosti tehni\u010dno zahtevnej\u0161ih re\u0161itev na javnih odprtih povr\u0161inah v mestu. Namesto tega je delna izvedba obnove v veliki meri dolo\u010dila, da celovit na\u010din urejanja odprtega prostora nikoli ni bil preveden v dobro prakso. Izostanek sis<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ve\u010d kot ducat trgov uvr\u0161\u010da Maribor med mesta z najve\u010d trgi. A njihovega potenciala, ki ga ima mesto s svojo bogato zgodovino, se ne zaveda in ga ne izkori\u0161\u010da. Na to ka\u017ee \u017ee dejstvo, da posegi v prostor temeljijo na veljavnem dolgoro\u010dnem planu za obdobje 1986-2000. Pi\u0161e pa se leto 2017. Pozablja se na ljudi Na ob\u010dini ni zaposlenih strokovnjakov, ki bi se ukvarjali s prostorom. Trgi brez ustreznih vsebin na obodu, \u010deprav so lahko lepi, urejeni in obnovljeni, so le prazen prehodni prostor. Arhitekt Miha Mili\u010d povzema razmi\u0161ljanje Jana Gehla , na tem podro\u010dju priznanega strokovnjaka, da je trg dobro zasnovan \u0161ele takrat, ko se ljudje na njem zadr\u017eujejo dalj \u010dasa, kot so sprva na\u010drtovali. “Ob tem se je treba zavedati, da se ljudje v mestni prostor ne podajajo zaradi njegovih trgov in stavb, ampak zaradi drugih ljudi. Predvideni posegi v prostor bi zato morali biti na\u010drtovani po merilu \u010dloveka, danes pa se to velikokrat pozablja,” pojasnjuje Mili\u010d. Ogrlica, flike in improvizacije Robert Gostin\u010dar, krajinski arhitekt: “Trgi tako ali druga\u010de vedno slu\u017eijo me\u0161\u010danom ali mestu. Na\u010drtovalci ugotavljamo, v kak\u0161ni meri trgi izkori\u0161\u010dajo potenciale z vidika bivalnih kvalitet, ekonomije (tr\u017enica), turisti\u010dne ponudbe, (ne)predvidljivih dogodkov. V Mariboru je razkorak velik, kar se odra\u017ea v projektnih nalogah in investicijskih programih. Nedavno smo res zgradili Trg Leona \u0160tuklja s svojimi kvalitetami in hibami, a drugi mestni in primestni trgi niso do\u017eiveli ustrezne regeneracije. Prilo\u017enost smo zamudili ob sistemskem poizkusu prenove Slom\u0161kovega trga, kjer so bile v javnosti polemike ob re\u0161itvi arhitekta Borisa Podrecce zaradi predvidene odstranitve dreves. Klju\u010dna sprememba je bil vendarle umik prometa, kar bi spremenilo utrip na trgu in odprle bi se mo\u017enosti tehni\u010dno zahtevnej\u0161ih re\u0161itev na javnih odprtih povr\u0161inah v mestu. Namesto tega je delna izvedba obnove v veliki meri dolo\u010dila, da celovit na\u010din urejanja odprtega prostora nikoli ni bil preveden v dobro prakso. Izostanek sis<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n