Po Kebrovih besedah je bilo dopolnilno zavarovanje izhod v sili, zdaj pa z njim zberemo \u017ee 14 odstotkov vsega denarja za zdravstvo.<\/p>\n
Nekdo s 500 evri minimalne pla\u010de danes po Kebrovih izra\u010dunih za zdravstvo nameni 12 odstotkov pla\u010de, nekdo s 5000 evri pla\u010de pa manj kot sedem odstotkov. “Dvanajst odstotkov za najrevnej\u0161e, sedem za bogate, to je edini regresivni davek, ki ga poznam,” je bil kriti\u010den.<\/p>\n
Ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po njegovem mnenju najbolj nasprotujejo zasebne zdravstvene zavarovalnice, pa tudi nekateri ekonomisti, ki pi\u0161ejo naro\u010dene \u0161tudije, in nekateri gospodarstveniki. “Strinjanje in nasprotovanje se lomita skoraj natan\u010dno na \u010drti med tremi \u010detrtinami ljudi, ki bodo po novem pla\u010devali manj, in tistimi, ki bodo pla\u010devali ve\u010d: med slednje sodi vsa gospodarska, finan\u010dna in politi\u010dna ‘elita’,” je Keber navedel klju\u010dni razlog za dosedanji odpor.<\/p>\n
“Kar se mene ti\u010de, sem prepri\u010dan, da bo prenos nekaj sto milijonov od bolj premo\u017enih k manj premo\u017enim pove\u010dal kupno mo\u010d prebivalstva in bo doma\u010demu gospodarstvu celo koristil. Ampak za\u010duda tega nih\u010de ne omenja. Ker nih\u010de ne mara priznati, da nasprotuje solidarnosti, je potrebno napihovanje te\u017eav in afer v zdravstvu, saj naj bi te dokazovale, da je v zdravstvenem sistemu \u0161e precej manevrskega prostora,” je dejal.<\/p>\n
Glede o\u010ditkov, da gre pri zakonskem predlogu zgolj za dav\u010dno reformo in nikakor za neko pomembnej\u0161o zdravstveno reformo, je Keber dejal, da so to stereotipni ugovori, ki se pojavijo pri domala vsakem zakonu, ki prina\u0161a spremembe. Po njegovi oceni ima \u017ee sama ukinitev dopolnilnega zavarovanja reformne razse\u017enosti. “Mislim, da se celo v vrhu zdravstva mnogi ne zavedajo, kako velikanski pomen ima prenos zasebnega dopolnilnega zavarovanja nazaj v javni sistem. Zame je to civilizacijski premik; ni\u010d manj kot to,” je poudaril.<\/p>\n
Zdaj\u0161nji predlog, da bi ljudje namesto dopolnilnega zavarovanja v vi\u0161ini 28 evrov pla\u010devali “zdravstveno nadomestilo” od 20 evrov do 75 evrov, odvisno od njihovega socialnega polo\u017eaja oziroma dav\u010dnih razredov, je po Kebrovih besedah posledica kompromisa med ministrstvoma za zdravje in finance in je slab ter izvedbeno in finan\u010dno zahteven.<\/p>\n
“Namenjen je zgolj temu, da ne bi preve\u010d prizadel premo\u017enih. Sam menim, da je edini sprejemljiv model obremenitev dohodkov, \u0161e najbolje dohodninske osnove z enotnim odstotkom za vse: v tem primeru bi zna\u0161al okrog 2,2 odstotka,” je pojasnil.<\/p>\n
Keber je pritrdil ocenam, da je \u0161el nov zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v javno razpravo nedodelan, nekateri njegovi predlogi so zanj celo eti\u010dno nesprejemljivi. V dodelanem predlogu, ki nastaja po javni razpravi, vsega tega ne bo, je poudaril in dodal, da mora biti zakon po nekaj predhodnih fazah v vladi sredi junija. “Imam \u0161e upanje, da nam bo tokrat uspelo,” je dejal.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Svetovalec ministrice za zdravje Du\u0161an Keber je v pogovoru za Mladino napovedal, da bo vlada predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju obravnavala sredi junija. Po njegovi oceni pa je nasprotovanje prenosu dopolnilnega zavarovanja v javno financiranje predvsem boj za ohranitev obstoje\u010dega, z ni\u010dimer zaslu\u017eenega privilegija.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":245023,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1605],"tags":[8535,1595,5746,7802],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n