Za Slovence se je druga svetovna vojna za\u010dela v nedeljo, 6. aprila 1941, ko je Nem\u010dija brez vojne napovedi napadla Jugoslavijo. \u017de tretji dan po napadu se je zaradi \u0161ibkega odpora – v glavnem so se upirali le vojaki na mejah – vojna v Sloveniji tudi kon\u010dala. Jugoslovanski vojaki so se umaknili iz Slovenije ali pa so bili zajeti.<\/p>\n
Slovensko ozemlje je bilo z odlo\u010ditvijo Adolfa Hitlerja razdeljeno med tri dr\u017eave napadalke: Nem\u010dijo, Italijo in Mad\u017earsko. Manj\u0161e ozemlje petih naselij v okolici Bre\u017eic je okupirala tudi hrva\u0161ka NDH. Ve\u010dina prebivalstva, izjema so bili pripadniki nem\u0161ke in mad\u017earske manj\u0161ine, okupacije ni niti odobravala niti se z njo ni sprijaznila.<\/p>\n
Vpra\u0161anje je bilo le, kak\u0161en naj bo na\u010din odpora in kdaj bo pravi trenutek zanj, ugotavljata v knjigi Podobe iz \u017eivljenja Slovencev v drugi svetovni vojni zgodovinarja Zdenko \u010cepi\u010d in Damijan Gu\u0161tin.<\/p>\n
Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF) so ustanovili 26. aprila 1941, na dan, ko je bil Hitler v Mariboru. Vsaj 20 let po vojni je veljalo, da je bil sestanek v ljubljanski vili industrialcev Vidmar dan pozneje, zato tudi izbira 27. aprila za praznik – do leta 1991 dneva OF, nato pa dneva upora proti okupatorju.<\/p>\n
V OF ni bilo nobene predvojne stranke, pa\u010d pa so vanjo vstopali politi\u010dni disidenti in frakcije dotedanjih strank obeh politi\u010dnih taborov. Skupine so se razlikovale svetovnonazorsko, po politi\u010dni preteklosti in tudi velikosti. Odlo\u010dilno vlogo v OF so ves \u010das imeli komunisti, \u010deprav jih je bilo le okoli 1000. Bili pa so zaradi dveh desetletij ilegalnega delovanja najbolj usposobljeni za delovanje v okupaciji.<\/p>\n
Leta 1942 je v OF potekal notranji boj za formalno organizacijsko prevlado. \u017de spomladi so bili na preizku\u0161nji odnosi med komunisti in kr\u0161\u010danskimi socialisti, spopad za vodilno vlogo pa se je kon\u010dal v za\u010detku marca 1943 s podpisom t. i. dolomitske izjave. V njej so se vse ustanovne skupine strinjale, da so “glede vseh temeljnih vpra\u0161anj istovetne s stremljenji Komunisti\u010dne partije Slovenije (KPS)”.<\/p>\n
Organizacijska mre\u017ea OF se je \u0161irila po vsem slovenskem ozemlju, ne glede na meje, ki so jih postavili in nadzirali okupatorji. \u010cepi\u010d in Gu\u0161tin pojasnjujeta, da so v Ljubljani t. i. mati\u010dni odbori delovali celo po okupatorjevih ustanovah in uradih, tudi na policiji in sodi\u0161\u010du. Ve\u010dina prebivalcev je navodila OF sprejemala in izvajala. Vsaj prvo leto je v Ljubljani resni\u010dno predstavljala nekak\u0161no dr\u017eavo v dr\u017eavi, \u010deprav je delovala v popolni ilegali.<\/p>\n
Za za\u0161\u010dito OF in njenega vodstva je bila na pobudo KPS ustanovljena Varnostno-obve\u0161\u010devalna slu\u017eba (VOS). Vosovci so se poslu\u017eevali gverilskega na\u010dina odpora v mestih, zlasti v Ljubljani. Obve\u0161\u010devalno in sabota\u017eno delo ter napade na okupatorjeve sodelavce so opravljali predvsem komunisti, vajeni ilegalnega dela in konspiracije. Poleg VOS je delovala tudi Narodna za\u0161\u010dita. Bila je voja\u0161ko organizirana v okviru terenskih odborov OF in po tovarnah.<\/p>\n
Slovenski komunisti so nalogo organiziranja oboro\u017eenega odpora proti okupatorjem dobili od politbiroja Komunisti\u010dne partije Jugoslavije. Oboro\u017een odpor so za\u010deli pripravljati mimo OF. Tako so 1. junija 1941 za vodenje odpora ustanovili vojne komiteje, na dan napada Nem\u010dije na Sovjetsko zvezo, 22. junija, pa poveljstvo slovenskih partizanskih \u010det – pozneje glavni \u0161tab – in za poveljnika imenovali sekretarja KPS Franca Lesko\u0161ka-Luko.<\/p>\n
<\/p>\n
Poleg dr\u017eavne v Trbovljah bodo tudi leto\u0161nji praznik zaznamovale \u0161tevilne prireditve po vsej dr\u017eavi. Zveza zdru\u017eenj borcev za vrednote NOB tako v sredo v Ljubljani prireja slavnostno sejo predsedstva, na kateri bodo podelili tudi priznanja zveze borcev. Istega dne bodo polagali vence pri grobnici Narodnih herojev v parku ob parlamentu ter pri spomeniku OF v Ro\u017eni dolini.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dan upora proti okupatorju, ki ga bomo zaznamovali v \u010detrtek, ohranja spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), osrednje odporni\u0161ke organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni. Dr\u017eavna proslava ob leto\u0161nji 76. obletnici ustanovitve OF bo v sredo zve\u010der v Delavskem domu Trbovlje. Govornik bo predsednik DZ Milan Brglez.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":246113,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[7137,1595,1624],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n