Energija, ki so jo na ulice srbskih mest najprej prinesli \u0161tudenti, nato pa so se jim pridru\u017eili \u0161e nasprotniki re\u017eima vseh generacij, je znova vrnila opu\u0161\u010deno upanje in vdahnila novo \u017eivljenje dr\u017eavi, ki je \u017eivela med strahom in apatijo. “Ko krivica postane zakon, odpor postane obveznost,” je znan pregovor enega od snovalcev Amerike Thomasa Jeffersona, toda kljub \u0161tevilnim pri\u010devanjem o krivicah so bili mno\u017ei\u010dni protestni shodi popolno presene\u010denje. Tako za oblast – ki je bila uro\u010dena z zmago, kot tudi za opozicijo – ki ni prepoznala potenciala nezadovoljstva mladine. Volitve so bile povod, vzroki brezupnih mladih globlji, toda ostaja uganka, zakaj se je “protest proti diktaturi” za\u010del prvi dan po predsedni\u0161kih volitvah, ki jih je dosedanji premier Aleksandar Vu\u010di\u0107 dobil v prvem krogu. Ali ni bilo logi\u010dno, da se spontana mno\u017ei\u010dna mobilizacija prek dru\u017eabnih omre\u017eij spro\u017ei med predvolilno kampanjo, ko je oblast manipulirala na vse na\u010dine in tako nekaterim tekmecem na silo odvzela drugi krog volitev? Seveda je logi\u010dno, toda bo \u017ee tako, da je pomemben del javnosti, vklju\u010dno z opozicijskimi voditelji, lahkotno \u0161el prek Vu\u010di\u0107eve monopolizacije medijev, prek \u0161irjenja strahu tik pred volitvami. Bojevita retorika o vra\u010danju v preteklost ter teza, da je stabilnost v regiji pomembnej\u0161a od demokracije, sta obrodili sadove. Zmagal je in prejel pohvale iz sveta, toda njegova kraja volitev pred volitvami je po sili fizi\u010dnih zakonov povzro\u010dila povolilni gnev. Aleksandar Andji\u0107 Bo\u0161ko Jak\u0161i\u0107 Mladini je prekipelo naknadno. Mladi so enostavno siti \u017eivljenja v dr\u017eavi, v kateri se je nenormalnost naselila v vse. Njihovo sporo\u010dilo je, da si ne \u017eelijo overjati izseljenskih vizumov in odhajati iz Srbije, ki se je prebila na drugo mesto svetovnega seznama o begu mo\u017eganov. No\u010dejo se bati dejstva, da bi imeli otroke, potla\u010deni s spoznanjem, da jim ne morejo privo\u0161\u010diti niti tistega minimuma, nujno potrebnega za dostojno odra\u0161\u010danje. Pokazali so, da niso pripravljeni z lastno inertnos<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Energija, ki so jo na ulice srbskih mest najprej prinesli \u0161tudenti, nato pa so se jim pridru\u017eili \u0161e nasprotniki re\u017eima vseh generacij, je znova vrnila opu\u0161\u010deno upanje in vdahnila novo \u017eivljenje dr\u017eavi, ki je \u017eivela med strahom in apatijo. “Ko krivica postane zakon, odpor postane obveznost,” je znan pregovor enega od snovalcev Amerike Thomasa Jeffersona, toda kljub \u0161tevilnim pri\u010devanjem o krivicah so bili mno\u017ei\u010dni protestni shodi popolno presene\u010denje. Tako za oblast – ki je bila uro\u010dena z zmago, kot tudi za opozicijo – ki ni prepoznala potenciala nezadovoljstva mladine. Volitve so bile povod, vzroki brezupnih mladih globlji, toda ostaja uganka, zakaj se je “protest proti diktaturi” za\u010del prvi dan po predsedni\u0161kih volitvah, ki jih je dosedanji premier Aleksandar Vu\u010di\u0107 dobil v prvem krogu. Ali ni bilo logi\u010dno, da se spontana mno\u017ei\u010dna mobilizacija prek dru\u017eabnih omre\u017eij spro\u017ei med predvolilno kampanjo, ko je oblast manipulirala na vse na\u010dine in tako nekaterim tekmecem na silo odvzela drugi krog volitev? Seveda je logi\u010dno, toda bo \u017ee tako, da je pomemben del javnosti, vklju\u010dno z opozicijskimi voditelji, lahkotno \u0161el prek Vu\u010di\u0107eve monopolizacije medijev, prek \u0161irjenja strahu tik pred volitvami. Bojevita retorika o vra\u010danju v preteklost ter teza, da je stabilnost v regiji pomembnej\u0161a od demokracije, sta obrodili sadove. Zmagal je in prejel pohvale iz sveta, toda njegova kraja volitev pred volitvami je po sili fizi\u010dnih zakonov povzro\u010dila povolilni gnev. Aleksandar Andji\u0107 Bo\u0161ko Jak\u0161i\u0107 Mladini je prekipelo naknadno. Mladi so enostavno siti \u017eivljenja v dr\u017eavi, v kateri se je nenormalnost naselila v vse. Njihovo sporo\u010dilo je, da si ne \u017eelijo overjati izseljenskih vizumov in odhajati iz Srbije, ki se je prebila na drugo mesto svetovnega seznama o begu mo\u017eganov. No\u010dejo se bati dejstva, da bi imeli otroke, potla\u010deni s spoznanjem, da jim ne morejo privo\u0161\u010diti niti tistega minimuma, nujno potrebnega za dostojno odra\u0161\u010danje. Pokazali so, da niso pripravljeni z lastno inertnos<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n