\u0160tevilni migranti so se od izvolitve ameri\u0161kega predsednika Donalda Trumpa podali na pot iz ZDA v severno Kanado. V prvih treh mesecih leto\u0161njega leta so zabele\u017eili ve\u010d kot 2000 beguncev, ki so pre\u010dkali mejo. Sedaj ko se bo stopil \u0161e zadnji sneg, pa se bo \u0161tevilo beguncev \u0161e pove\u010dalo, danes pi\u0161e ameri\u0161ki \u010dasnik Financial Times. Kanadski premier Justin Trudeau je prepri\u010dan, da bi morala biti Kanada odprta za begunce, a so Kanad\u010dani bolj razdeljeni. Nedavna javnomnenjska raziskava Reutersa namre\u010d ka\u017ee, da bi skoraj polovica Kanad\u010danov izgnala begunce, ki nepravilno pre\u010dkajo mejo. \u010ceprav Kanade \u0161e ni zaznamovala populisti\u010dna politika kot na primer v delih Evrope in v ZDA, pa se tudi v tej dr\u017eavi krepi protiimigrantska dr\u017ea, ki po\u010dasi pronica v osrednjo politiko. Nekateri opozicijski konservativci se na primer zavzemajo za premestitev vojske na ju\u017eno mejo, ki bi nadzorovala nezakonite prehode. Begunci, ki se odlo\u010dijo za nezakonito pre\u010dkanje meje, nimajo lahke poti. Velik del meje med ZDA in Kanado, predvsem proti srednjem ameri\u0161kem zahodu, kjer so zabele\u017eili najve\u010d pre\u010dkanj, zaznamuje pustinja brez ljudi, pozimi pa \u0161e debela sne\u017ena odeja. Begunci hodijo po ve\u010d ur, ne da bi sre\u010dali \u017eivo du\u0161o. V preteklosti so se na to ledeno pot podajali predvsem mo\u0161ki, sedaj pa dru\u017eine ter celo nose\u010de \u017eenske in otroci, stari nekaj mesecev, \u0161e pi\u0161e Financial Times. Pri\u010dakujejo jih \u0161e ve\u010d Kanadske oblasti pri pre\u010dkanju zaenkrat \u0161e niso zabele\u017eile kak\u0161ne smrtne \u017ertve, \u010deprav ljudje niso pripravljeni na dolgo, mokro in mrzlo pot. Pri\u010dakujejo pa, da se bo \u0161tevilo beguncev v toplej\u0161ih mesecih pove\u010dalo. Kanadska policija sicer prihajajo\u010dih beguncev ne sme aretirati, saj niso kr\u0161ili zakona, zato lahko takoj po vstopu v dr\u017eavo zaprosijo za azil. Po podatkih pravne fakultete Osgoode v Torontu, so lani v Kanadi odobrili kar dve tretjini pro\u0161enj za azil. V ZDA pa je ta \u0161tevilka precej manj\u0161a, saj obi\u010dajno zavrnejo ve\u010d kot polovico pro\u0161enj. Kanada in ZDA sta po 11. septembru 2001 sprejeli dogovor o<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u0160tevilni migranti so se od izvolitve ameri\u0161kega predsednika Donalda Trumpa podali na pot iz ZDA v severno Kanado. V prvih treh mesecih leto\u0161njega leta so zabele\u017eili ve\u010d kot 2000 beguncev, ki so pre\u010dkali mejo. Sedaj ko se bo stopil \u0161e zadnji sneg, pa se bo \u0161tevilo beguncev \u0161e pove\u010dalo, danes pi\u0161e ameri\u0161ki \u010dasnik Financial Times. Kanadski premier Justin Trudeau je prepri\u010dan, da bi morala biti Kanada odprta za begunce, a so Kanad\u010dani bolj razdeljeni. Nedavna javnomnenjska raziskava Reutersa namre\u010d ka\u017ee, da bi skoraj polovica Kanad\u010danov izgnala begunce, ki nepravilno pre\u010dkajo mejo. \u010ceprav Kanade \u0161e ni zaznamovala populisti\u010dna politika kot na primer v delih Evrope in v ZDA, pa se tudi v tej dr\u017eavi krepi protiimigrantska dr\u017ea, ki po\u010dasi pronica v osrednjo politiko. Nekateri opozicijski konservativci se na primer zavzemajo za premestitev vojske na ju\u017eno mejo, ki bi nadzorovala nezakonite prehode. Begunci, ki se odlo\u010dijo za nezakonito pre\u010dkanje meje, nimajo lahke poti. Velik del meje med ZDA in Kanado, predvsem proti srednjem ameri\u0161kem zahodu, kjer so zabele\u017eili najve\u010d pre\u010dkanj, zaznamuje pustinja brez ljudi, pozimi pa \u0161e debela sne\u017ena odeja. Begunci hodijo po ve\u010d ur, ne da bi sre\u010dali \u017eivo du\u0161o. V preteklosti so se na to ledeno pot podajali predvsem mo\u0161ki, sedaj pa dru\u017eine ter celo nose\u010de \u017eenske in otroci, stari nekaj mesecev, \u0161e pi\u0161e Financial Times. Pri\u010dakujejo jih \u0161e ve\u010d Kanadske oblasti pri pre\u010dkanju zaenkrat \u0161e niso zabele\u017eile kak\u0161ne smrtne \u017ertve, \u010deprav ljudje niso pripravljeni na dolgo, mokro in mrzlo pot. Pri\u010dakujejo pa, da se bo \u0161tevilo beguncev v toplej\u0161ih mesecih pove\u010dalo. Kanadska policija sicer prihajajo\u010dih beguncev ne sme aretirati, saj niso kr\u0161ili zakona, zato lahko takoj po vstopu v dr\u017eavo zaprosijo za azil. Po podatkih pravne fakultete Osgoode v Torontu, so lani v Kanadi odobrili kar dve tretjini pro\u0161enj za azil. V ZDA pa je ta \u0161tevilka precej manj\u0161a, saj obi\u010dajno zavrnejo ve\u010d kot polovico pro\u0161enj. Kanada in ZDA sta po 11. septembru 2001 sprejeli dogovor o<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n