V tokratni javnomnenjski anketi smo se osredoto\u010dili na na\u0161 konec dr\u017eave: na slovenski vzhod torej. Kako ocenjujejo delo tistih, ki so jih sami postavili na \u010delo svojih lokalnih skupnosti, smo vpra\u0161ali ljudi od Celja do Murske Sobote. V na\u0161o javnomnenjsko mre\u017eo smo skupaj z njihovim pode\u017eelskim zaledjem ujeli prebivalce vseh \u0161estih mestnih ob\u010din, Celja, Velenja, Slovenj Gradca, Maribora, Ptuja in Murske Sobote. Koliko odtenkov politike, ki jo je oblast uspela dodobra priskutiti ljudem, je \u0161e ostalo v teh krajih? Katera od politi\u010dnih strank ostaja tukaj\u0161njemu \u010dloveku najbli\u017eje? Kako funkcionirajo na ravni empiri\u010dne zavesti ob\u010dinske razvojne politike? Kaj je za ljudi na tem koncu dr\u017eave najve\u010dji problem? “> Najve\u010dji problem \u010ce gremo od zadaj naprej, brez posebnih te\u017eav ugotovimo, da je “najve\u010dji problem” povsod, od Trojan do Lendave, isti: nova delovna mesta in gospodarski razvoj. Bolj ko so ljudje oddaljeni od Ljubljane, bolj izpostavljajo ta problem. V Celju denimo postavlja delovna mesta na prvo mesto slaba \u010detrtina vpra\u0161anih, v Murski Soboti pa dobra polovica. V Mariboru deli to mnenje slabih 40 odstotkov vpra\u0161anih, na Ptuju dobrih 30 odstotkov, v Velenju pa dobrih 40 odstotkov. Na tem polju zavzema posebno mesto Slovenj Gradec: za njegove ob\u010dane je najve\u010dji problem infrastruktura. V Mariboru skoraj 40 odstotkov vpra\u0161anih pravi, da Maribor razvojno nazaduje Zgolj za ilustracijo poglejmo \u0161e druge \u201cnajve\u010dje probleme\u201d. V Celju je na drugem mestu gospodarski razvoj, na tretjem pa zdravstvo. Velenj\u010dani so na drugo mesto postavili ceste in na tretje zdravstvo. V Slovenj Gradcu so na drugem mestu delovna mesta, na tretjem sociala. V problemskem krogu okoli bolj\u0161ih cestnih povezav in gospodarskega razvoja se vrtita tudi Maribor in Ptuj. Murka Sobota je edina, kjer vpra\u0161ani ne postavljajo visoko na problemsko lestvico infrastrukture, vendar to velja samo za mestno ob\u010dino, ne pa tudi okoli\u0161ke. Ljudski nabor \u201cnajve\u010djih problemov\u201d na slovenskem severovzhodu os<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V tokratni javnomnenjski anketi smo se osredoto\u010dili na na\u0161 konec dr\u017eave: na slovenski vzhod torej. Kako ocenjujejo delo tistih, ki so jih sami postavili na \u010delo svojih lokalnih skupnosti, smo vpra\u0161ali ljudi od Celja do Murske Sobote. V na\u0161o javnomnenjsko mre\u017eo smo skupaj z njihovim pode\u017eelskim zaledjem ujeli prebivalce vseh \u0161estih mestnih ob\u010din, Celja, Velenja, Slovenj Gradca, Maribora, Ptuja in Murske Sobote. Koliko odtenkov politike, ki jo je oblast uspela dodobra priskutiti ljudem, je \u0161e ostalo v teh krajih? Katera od politi\u010dnih strank ostaja tukaj\u0161njemu \u010dloveku najbli\u017eje? Kako funkcionirajo na ravni empiri\u010dne zavesti ob\u010dinske razvojne politike? Kaj je za ljudi na tem koncu dr\u017eave najve\u010dji problem? “> Najve\u010dji problem \u010ce gremo od zadaj naprej, brez posebnih te\u017eav ugotovimo, da je “najve\u010dji problem” povsod, od Trojan do Lendave, isti: nova delovna mesta in gospodarski razvoj. Bolj ko so ljudje oddaljeni od Ljubljane, bolj izpostavljajo ta problem. V Celju denimo postavlja delovna mesta na prvo mesto slaba \u010detrtina vpra\u0161anih, v Murski Soboti pa dobra polovica. V Mariboru deli to mnenje slabih 40 odstotkov vpra\u0161anih, na Ptuju dobrih 30 odstotkov, v Velenju pa dobrih 40 odstotkov. Na tem polju zavzema posebno mesto Slovenj Gradec: za njegove ob\u010dane je najve\u010dji problem infrastruktura. V Mariboru skoraj 40 odstotkov vpra\u0161anih pravi, da Maribor razvojno nazaduje Zgolj za ilustracijo poglejmo \u0161e druge \u201cnajve\u010dje probleme\u201d. V Celju je na drugem mestu gospodarski razvoj, na tretjem pa zdravstvo. Velenj\u010dani so na drugo mesto postavili ceste in na tretje zdravstvo. V Slovenj Gradcu so na drugem mestu delovna mesta, na tretjem sociala. V problemskem krogu okoli bolj\u0161ih cestnih povezav in gospodarskega razvoja se vrtita tudi Maribor in Ptuj. Murka Sobota je edina, kjer vpra\u0161ani ne postavljajo visoko na problemsko lestvico infrastrukture, vendar to velja samo za mestno ob\u010dino, ne pa tudi okoli\u0161ke. Ljudski nabor \u201cnajve\u010djih problemov\u201d na slovenskem severovzhodu os<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n