Pozeba, \u017ee druga zapored v dveh letih, ki je povzro\u010dila predvsem \u0161kodo v sadovnjakih po vsej Sloveniji, bo terjala sistemske re\u0161itve, so ugotavljali v\u010deraj na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Dokon\u010dnih podatkov o vi\u0161ini \u0161kode \u0161e ni, je pa podpredsednik zbornice kmetijskih in \u017eivilskih podjetij pri GZS Bo\u0161tjan Kozole dejal, da so razmere v sadjarstvu “porazne” in da bo slovenskega sadja letos zelo malo. Predsednik Strokovnega sadjarskega dru\u0161tva Slovenije Robert Veberi\u010d je ocenil, da je verjetno po\u0161kodovanega 90 ali ve\u010d odstotkov potencialnega pridelka, kar pomeni \u0161kodo v vi\u0161ini med 50 in 60 milijoni evrov tr\u017ene vrednosti sadja. Kot je opozoril Veberi\u010d, so \u0161tevilni rastlinski plodi\u010di na prvi pogled nepo\u0161kodovani, a se bodo \u010dez pribli\u017eno dva tedna posu\u0161ili. Za sistemsko re\u0161itev predlagajo namestitev oro\u0161evalnih sistemov, ki z zamrzovanjem ustvarijo izolativni ovoj, pri katerem pa se kljub na\u010delni podpori dr\u017eave \u017ee zapleta s financiranjem. Manj pridelka zaradi prizadete akacije pri\u010dakujejo tudi \u010debelarj, tretjina slovenskega medu je namre\u010d akacijevega. Ponekod \u0161e bolj uni\u010dujo\u010de kot lani Na posami\u010dnih obmo\u010djih so \u0161kodo vseeno \u017ee sku\u0161ali bolj konkretno oceniti, kot denimo na delu Podravja. Andrej Reberni\u0161ek, direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, ocenjuje, da je bila zaradi pozebe v petek in na nekaterih lokacijah tudi \u0161e v soboto na obmo\u010dju spodnjega Podravja spomladanska pozeba precej bolj uni\u010dujo\u010da od lanske. “V ekstenzivnih sadovnjakih jablan, hru\u0161k in ko\u0161\u010di\u010darjev je po\u0161kodovanih okrog 600 hektarjev ali 80 odstotkov vseh povr\u0161in. V intenzivnih sadovnjakih so jablane in hru\u0161ke uni\u010dene v kar 80 odstotkih na skupno 658 hektarjih. Po\u0161kodovanih je vsaj 60 odstotkov od 2300 hektarjev vinogradov,” povzema \u0161kodo Reberni\u0161ek. \u200bTa je ve\u010dja tudi na polj\u0161\u010dinah in zelenjavi. Koruzo so kmetje letos posejali na 14.500 hektarjih in pozeba jih je prizadela kakih \u0161tiri tiso\u010d, predvsem tam, kjer so zgodaj sejali. Oljne ogr\u0161\u010dice je zasejane okrog 1300 hektarjev povr\u0161in in<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pozeba, \u017ee druga zapored v dveh letih, ki je povzro\u010dila predvsem \u0161kodo v sadovnjakih po vsej Sloveniji, bo terjala sistemske re\u0161itve, so ugotavljali v\u010deraj na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Dokon\u010dnih podatkov o vi\u0161ini \u0161kode \u0161e ni, je pa podpredsednik zbornice kmetijskih in \u017eivilskih podjetij pri GZS Bo\u0161tjan Kozole dejal, da so razmere v sadjarstvu “porazne” in da bo slovenskega sadja letos zelo malo. Predsednik Strokovnega sadjarskega dru\u0161tva Slovenije Robert Veberi\u010d je ocenil, da je verjetno po\u0161kodovanega 90 ali ve\u010d odstotkov potencialnega pridelka, kar pomeni \u0161kodo v vi\u0161ini med 50 in 60 milijoni evrov tr\u017ene vrednosti sadja. Kot je opozoril Veberi\u010d, so \u0161tevilni rastlinski plodi\u010di na prvi pogled nepo\u0161kodovani, a se bodo \u010dez pribli\u017eno dva tedna posu\u0161ili. Za sistemsko re\u0161itev predlagajo namestitev oro\u0161evalnih sistemov, ki z zamrzovanjem ustvarijo izolativni ovoj, pri katerem pa se kljub na\u010delni podpori dr\u017eave \u017ee zapleta s financiranjem. Manj pridelka zaradi prizadete akacije pri\u010dakujejo tudi \u010debelarj, tretjina slovenskega medu je namre\u010d akacijevega. Ponekod \u0161e bolj uni\u010dujo\u010de kot lani Na posami\u010dnih obmo\u010djih so \u0161kodo vseeno \u017ee sku\u0161ali bolj konkretno oceniti, kot denimo na delu Podravja. Andrej Reberni\u0161ek, direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, ocenjuje, da je bila zaradi pozebe v petek in na nekaterih lokacijah tudi \u0161e v soboto na obmo\u010dju spodnjega Podravja spomladanska pozeba precej bolj uni\u010dujo\u010da od lanske. “V ekstenzivnih sadovnjakih jablan, hru\u0161k in ko\u0161\u010di\u010darjev je po\u0161kodovanih okrog 600 hektarjev ali 80 odstotkov vseh povr\u0161in. V intenzivnih sadovnjakih so jablane in hru\u0161ke uni\u010dene v kar 80 odstotkih na skupno 658 hektarjih. Po\u0161kodovanih je vsaj 60 odstotkov od 2300 hektarjev vinogradov,” povzema \u0161kodo Reberni\u0161ek. \u200bTa je ve\u010dja tudi na polj\u0161\u010dinah in zelenjavi. Koruzo so kmetje letos posejali na 14.500 hektarjih in pozeba jih je prizadela kakih \u0161tiri tiso\u010d, predvsem tam, kjer so zgodaj sejali. Oljne ogr\u0161\u010dice je zasejane okrog 1300 hektarjev povr\u0161in in<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n