Marija Mavsar – Jelka: “Oni so bili moji in so me spo\u0161tovali” Igor Napast Marija Mavsar – Jelka: “Boj je boj, ni te smelo biti strah in moral si pre\u017eiveti.” Vpra\u0161anje, kaj ji pomeni in kako praznuje dan upora proti okupatorju, se izka\u017ee za nesmiselno. “Veste, jaz praznujem ves \u010das,” se nasmehne Marija Mavsar – Jelka. Pri dobrih sedemnajstih je za\u010dela pomagati partizanom kot kurirka, nato jo je maja 1943 pod lubjem, kjer je po navadi pobrala zvitek papirja, pri\u010dakalo sporo\u010dilo zanjo – \u010de ne bo pobegnila, jo pridejo jutri iskat. “Celo no\u010d nisem mogla spati in na koncu sem se zadnjo minuto odlo\u010dila, da pobegnem. V coklah sem \u0161la skozi zadnja vrata kmetije, kjer sem delala, ko so pri sprednjih \u017ee bili Nemci,” se spomni maja 1943. V rudniku pod Peco je skupaj z drugimi dobila uniformo in \u010devlje, nato so \u0161li. Najdlje, vse do konca vojne leta 1945, je ostala pri \u0160landrovi brigadi, skrbela je za ranjence, tovari\u0161e in tovari\u0161ice. “Boj je boj, ni te smelo biti strah in moral si pre\u017eiveti,” opisuje dr\u017eo tistega izjemnega \u010dasa. Ve\u010dkrat so ji rekli, naj ostane v bolnici ali se umakne s terena, vendar je trmoglavo vztrajala – tudi ko je bila ranjena v nogo, je raje splezala na konja, kot da bi morala zapustiti svojo \u010deto. “Premikali smo se pono\u010di, podnevi nas ni bilo,” se spominja, kako je z dolgimi kitami in kapo neko\u010d od\u0161la po fante, ki so se \u017eeleli priklju\u010diti partizanom. “Veste, bili smo vsi skupaj in skrbeli drug za drugega. Zato sem hotela ostati pri brigadi. Oni so bili moji in so me spo\u0161tovali, imeli radi, bili so po\u0161teni,” opisuje tovari\u0161tvo in medsebojno skrb partizanka Jelka. Ni jih preve\u010d skrbelo, pravi – \u010de te zadene, te, \u010de ne, ne, opisuje. Sama je vseskozi nosila velik nahrbtnik, in tudi ko so ji ga praznili, da bi la\u017eje nosila, ga je polnila nazaj. “Enkrat sem za\u010dutila nekaj od zadaj in pomislila sem, da so me zadeli. “Ah, daj, daj, samo strah te je,” so mi rekli. “A ko smo se ustavili in sem pobu, ki ga je bolela glava, dala tableto, sem v preluknjani st<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Marija Mavsar – Jelka: “Oni so bili moji in so me spo\u0161tovali” Igor Napast Marija Mavsar – Jelka: “Boj je boj, ni te smelo biti strah in moral si pre\u017eiveti.” Vpra\u0161anje, kaj ji pomeni in kako praznuje dan upora proti okupatorju, se izka\u017ee za nesmiselno. “Veste, jaz praznujem ves \u010das,” se nasmehne Marija Mavsar – Jelka. Pri dobrih sedemnajstih je za\u010dela pomagati partizanom kot kurirka, nato jo je maja 1943 pod lubjem, kjer je po navadi pobrala zvitek papirja, pri\u010dakalo sporo\u010dilo zanjo – \u010de ne bo pobegnila, jo pridejo jutri iskat. “Celo no\u010d nisem mogla spati in na koncu sem se zadnjo minuto odlo\u010dila, da pobegnem. V coklah sem \u0161la skozi zadnja vrata kmetije, kjer sem delala, ko so pri sprednjih \u017ee bili Nemci,” se spomni maja 1943. V rudniku pod Peco je skupaj z drugimi dobila uniformo in \u010devlje, nato so \u0161li. Najdlje, vse do konca vojne leta 1945, je ostala pri \u0160landrovi brigadi, skrbela je za ranjence, tovari\u0161e in tovari\u0161ice. “Boj je boj, ni te smelo biti strah in moral si pre\u017eiveti,” opisuje dr\u017eo tistega izjemnega \u010dasa. Ve\u010dkrat so ji rekli, naj ostane v bolnici ali se umakne s terena, vendar je trmoglavo vztrajala – tudi ko je bila ranjena v nogo, je raje splezala na konja, kot da bi morala zapustiti svojo \u010deto. “Premikali smo se pono\u010di, podnevi nas ni bilo,” se spominja, kako je z dolgimi kitami in kapo neko\u010d od\u0161la po fante, ki so se \u017eeleli priklju\u010diti partizanom. “Veste, bili smo vsi skupaj in skrbeli drug za drugega. Zato sem hotela ostati pri brigadi. Oni so bili moji in so me spo\u0161tovali, imeli radi, bili so po\u0161teni,” opisuje tovari\u0161tvo in medsebojno skrb partizanka Jelka. Ni jih preve\u010d skrbelo, pravi – \u010de te zadene, te, \u010de ne, ne, opisuje. Sama je vseskozi nosila velik nahrbtnik, in tudi ko so ji ga praznili, da bi la\u017eje nosila, ga je polnila nazaj. “Enkrat sem za\u010dutila nekaj od zadaj in pomislila sem, da so me zadeli. “Ah, daj, daj, samo strah te je,” so mi rekli. “A ko smo se ustavili in sem pobu, ki ga je bolela glava, dala tableto, sem v preluknjani st<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n