Trenutno je v Sloveniji brezposelnih okoli 80.000 oseb, kar je najmanj v zadnjih \u0161estih letih, je na dana\u0161nji novinarski konferenci povedala namestnica generalne direktorice Sursa Karmen Hren. Stopnja delovne aktivnosti v Sloveniji je zelo primerljiva s stopnjo povpre\u010dja EU, stopnja delovne aktivnosti med mlaj\u0161imi (od 15 do 24 let) in starej\u0161imi (od 55 do 64 let) pa je ni\u017eja od povpre\u010dja EU.<\/p>\n
Ve\u010dina zaposlenih, ve\u010d kot 80 odstotkov, je zaposlenih za nedolo\u010den \u010das. “Po drugi strani pa so zaposlitve za dolo\u010den \u010das bolj zna\u010dilne za mlaj\u0161o populacijo. Med mladimi do 24. leta imata zaposlitev za dolo\u010den \u010das dve tretjini mladih oseb. Po tem kazalniku smo tudi na prvem mestu v EU. Velik del razloga za tak dele\u017e zaposlitev mladih za dolo\u010den \u010das so zaposlitve prek \u0161tudentskega servisa,” je pojasnila Hrenova.<\/p>\n
Lani se je tudi mo\u010dno pove\u010dalo \u0161tevilo prostih delovnih mest. Po podatkih Sursa so to najve\u010dji prirasti v zadnjih 15 letih. “Tudi za naprej so podjetja zelo optimisti\u010dna glede prihodnjega zaposlovanja tako v industriji, trgovini, storitvah in gradbeni\u0161tvu. Glede prihodnjega zaposlovanja ob situaciji na trgu dela pa smo dokaj pozitivni oz. optimisti\u010dni tudi prebivalci Slovenije,” je \u0161e povedala Hrenova.<\/p>\n
Najve\u010d, pribli\u017eno 20 odstotkov oseb dela v predelovalni dejavnosti, ki ostajajo glavni zaposlovalec (25 odstotkov), \u010deprav se njihov pomen postopno zmanj\u0161uje. V letih, ki jih je kriza zelo zaznamovala, se je dele\u017e zaposlenih najbolj zmanj\u0161al ravno v gradbeni\u0161tvu in predelovalni dejavnosti, pridobile pa so nekatere storitve, zlasti strokovne, znanstvene in tehni\u010dne dejavnosti, izobra\u017eevanje ter zdravstvo in socialno varstvo.<\/p>\n
Ve\u010d kot polovica zaposlenih dela v ob\u010dini, v kateri ne \u017eivijo. Najve\u010d jih iz drugih ob\u010din na delo prihaja v ljubljansko, dnevno skoraj 117.000 oseb. Glavnina dnevnih migrantov, ki prihajajo na delo v Slovenijo iz sosednjih dr\u017eav, je iz Hrva\u0161ke. V Sloveniji trenutno dela 2800 delovnih migrantov tujcev, njihovo \u0161tevilo pa se v zadnjih \u0161tirih letih stalno pove\u010duje, vsako leto za pribli\u017eno 200.<\/p>\n
Nasploh se v zadnjem \u010dasu krepi zaposlovanje tujcev. V skupnem prirastu zaposlenosti v Sloveniji je dele\u017e tujcev 20-odstoten. Zaposlovanje tujcev najbolj raste v predelovalni dejavnosti in prometu.<\/p>\n
Dve tretjini zaposlenih prejemata pla\u010do, ki je ni\u017eja od povpre\u010dne. Ta zna\u0161a okoli 1581 evrov bruto. Dele\u017e zaposlenih s pla\u010dami, ki so ve\u010d kot dvakrat vi\u0161je od povpre\u010dne, je v javnem sektorju 5,8-odstoten. Ta dele\u017e zvi\u0161ujejo predvsem zaposleni v javnih podjetjih. V zasebnem sektorju je dele\u017e 4,6-odstoten.<\/p>\n
Kot je pojasnila Hrenova, je razmerje med minimalno in povpre\u010dno pla\u010do v Sloveniji najni\u017eje med vsemi dr\u017eavami EU, ki imajo zakonsko dolo\u010deno minimalno pla\u010do. Po grobi oceni Sursa minimalno pla\u010do v Sloveniji prejema med 20.000 do 25.000 zaposlenih.<\/p>\n
Pla\u010da \u017eenske v Sloveniji je pribli\u017eno \u0161est odstotkov ni\u017eja od povpre\u010dne pla\u010de mo\u0161kih, ker v bruto znesku pomeni sto evrov. Najmanj\u0161e razlike v pla\u010dah med spoloma so v dejavnosti poslovanja z nepremi\u010dninami, najve\u010dje v \u0161kodo \u017eensk pa v ban\u010dni\u0161tvu, zavarovalni\u0161tvu, zdravstvu in socialnem varstvu.<\/p>\n
V gradbeni\u0161tvu, prometu, skladi\u0161\u010denju, oskrbi z vodo ter ravnanjem z odplakami in odpadki, pa so pla\u010de \u017eensk v povpre\u010dju vi\u0161je od pla\u010d mo\u0161kih. V teh dejavnostih so \u017eenske sicer zaposlene v manj\u0161ini, a opravljajo bolje pla\u010dana dela. Najbolj spolno neuravnote\u017eene dejavnosti so rudarstvo in gradbeni\u0161tvo, kjer je ve\u010d kot 90 odstotkov zaposlenih mo\u0161kih, ter zdravstvo in izobra\u017eevanje, ki zaposlujeta ve\u010d kot 70 odstotkov \u017eensk.<\/p>\n
Dohodki v Sloveniji so zelo enakomerno razporejeni. Po zadnjih podatkih so bolj enakomerno porazdeljeni samo \u0161e na Slova\u0161kem. “Kupna mo\u010d dohodkov v Sloveniji se na dolgoro\u010dni perspektivi pove\u010duje, se pravi, da lahko za svoje pla\u010de kupimo \u010dedalje ve\u010d,” je pojasnila Hrenova, a opozorila, da to ne velja vsako leto.<\/p>\n
Predvsem v zadnjih letih se je ta trend prekinil. Za kilogram \u010drnega kruha moramo danes delati pribli\u017eno enako dolgo kot pred 20 leti, prepolovil pa se je potreben \u010das dela za nakup pralnega stroja. Povpre\u010dni prebivalec Slovenije pa si lahko privo\u0161\u010di za 25 odtokov manj kot povpre\u010dni prebivalec EU.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Sloveniji je bilo lani delovno aktivnih 45 odstotkov prebivalcev, zaposlenost pa se v zadnjih letih pove\u010duje. V zadnjem obdobju je ta prirast celo hitrej\u0161i, kar je posledica izbolj\u0161anja gospodarskih razmer, ki se ugodno odrazijo na trgu delu, ka\u017eejo podatki Statisti\u010dnega urada RS (Surs), ki so jih objavili pred leto\u0161njim praznikom dela.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":247890,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[7811,1595,4505,7486],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n