Kmetije v Ledavskem dolu nikoli niso bile velike. \u0160tefan Flisar iz Korovcev pravi, da je bilo v njihovih koncih malo takih, ki bi bili lahko \u017eiveli samo od kmetijstva. Tudi na njihovi kmetiji je bilo tako. Sam je bil zaposlen v Pomurki, ki pa je propadla, in ostal je brez slu\u017ebe. Ker nove ni mogel dobiti, je iskal poti, kako nadomestiti izpad pla\u010de v dru\u017einskem prora\u010dunu. \u0160e ko je bil zaposlen, so dejavnost na kmetiji prilagajali in vedno sledili novim izzivom. Njihova kmetija je bila ena redkih, ki so takoj za\u010dele pridelovati sladkorno peso. Njena donosnost jih je privedla do postopnega opu\u0161\u010danja \u017eivinoreje. Kmalu je ugotovil, da se od poljedelstva na takrat okrog desethektarski kmetiji ne bo dalo pre\u017eiveti. Zato se je vrnil k \u017eivinoreji. Krmo pridelajo sami Ob pra\u0161i\u010dih, ki so jih redili za lastne potrebe, so za\u010deli ponovno rediti govedo. Pove\u010dali so obseg reje pra\u0161i\u010dev na okrog 30 in jih neposredno prodajali. Pri govedu je za\u010del s kravami dojiljami in tako dobil kakovostna teleta za nadaljnjo rejo. V za\u010detku je bila prodaja pitancev velikim kupcem \u0161e donosna. Z vse ve\u010djo izpostavljenostjo doma\u010dega trga tuji ponudbi pa so cene za\u010dele strmo padati in pre\u017eivetje kmetije je bilo ogro\u017eeno. Na sre\u010do je pri\u0161lo do sprememb v kmetijski politiki. Kmetom so se pod nekaterimi pogoji za\u010dele odpirati poti za neposredno prodajo potro\u0161niku. Ob mo\u017enosti klanja se je kmetom ponudila mo\u017enost prodaje sve\u017eega mesa (ohlajenega in vakuumsko pakiranega) neposredno potro\u0161niku. Tako se je za\u010dela neposredna prodaja. Ob pla\u010dilu vseh stro\u0161kov je \u010disti dohodek od neposredne prodaje sve\u017eega mesa za vsaj 500 evrov ve\u010dji, kot bi bil ob neposredni prodaji pitanca za klavnico. To je bil izziv za pove\u010danje osnovne \u010drede krav. Na kmetiji je zdaj 17 krav dojilj in pribli\u017eno toliko pitancev. Glede na povpra\u0161evanje po doma\u010dem mesu bi jih bilo lahko dvakrat ve\u010d, a so omejeni pri pridelavi krme. Zdaj obdelujejo pribli\u017eno 20 hektarjev zemlje in vso krmo pridelajo sami. Govedoreja je mo\u010dno spremenila koloba<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Kmetije v Ledavskem dolu nikoli niso bile velike. \u0160tefan Flisar iz Korovcev pravi, da je bilo v njihovih koncih malo takih, ki bi bili lahko \u017eiveli samo od kmetijstva. Tudi na njihovi kmetiji je bilo tako. Sam je bil zaposlen v Pomurki, ki pa je propadla, in ostal je brez slu\u017ebe. Ker nove ni mogel dobiti, je iskal poti, kako nadomestiti izpad pla\u010de v dru\u017einskem prora\u010dunu. \u0160e ko je bil zaposlen, so dejavnost na kmetiji prilagajali in vedno sledili novim izzivom. Njihova kmetija je bila ena redkih, ki so takoj za\u010dele pridelovati sladkorno peso. Njena donosnost jih je privedla do postopnega opu\u0161\u010danja \u017eivinoreje. Kmalu je ugotovil, da se od poljedelstva na takrat okrog desethektarski kmetiji ne bo dalo pre\u017eiveti. Zato se je vrnil k \u017eivinoreji. Krmo pridelajo sami Ob pra\u0161i\u010dih, ki so jih redili za lastne potrebe, so za\u010deli ponovno rediti govedo. Pove\u010dali so obseg reje pra\u0161i\u010dev na okrog 30 in jih neposredno prodajali. Pri govedu je za\u010del s kravami dojiljami in tako dobil kakovostna teleta za nadaljnjo rejo. V za\u010detku je bila prodaja pitancev velikim kupcem \u0161e donosna. Z vse ve\u010djo izpostavljenostjo doma\u010dega trga tuji ponudbi pa so cene za\u010dele strmo padati in pre\u017eivetje kmetije je bilo ogro\u017eeno. Na sre\u010do je pri\u0161lo do sprememb v kmetijski politiki. Kmetom so se pod nekaterimi pogoji za\u010dele odpirati poti za neposredno prodajo potro\u0161niku. Ob mo\u017enosti klanja se je kmetom ponudila mo\u017enost prodaje sve\u017eega mesa (ohlajenega in vakuumsko pakiranega) neposredno potro\u0161niku. Tako se je za\u010dela neposredna prodaja. Ob pla\u010dilu vseh stro\u0161kov je \u010disti dohodek od neposredne prodaje sve\u017eega mesa za vsaj 500 evrov ve\u010dji, kot bi bil ob neposredni prodaji pitanca za klavnico. To je bil izziv za pove\u010danje osnovne \u010drede krav. Na kmetiji je zdaj 17 krav dojilj in pribli\u017eno toliko pitancev. Glede na povpra\u0161evanje po doma\u010dem mesu bi jih bilo lahko dvakrat ve\u010d, a so omejeni pri pridelavi krme. Zdaj obdelujejo pribli\u017eno 20 hektarjev zemlje in vso krmo pridelajo sami. Govedoreja je mo\u010dno spremenila koloba<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n