Na prvi maj se Slovenci tradicionalno udele\u017eujejo \u0161tevilnih \u0161portnih in dru\u017eabnih prireditev. Tudi na Ptuju so se tako na presenetljivo topel dan mnogi podali na organiziran pohod ali kolesarjenje, vsako leto pa nekateri praznik dela praznujejo tudi s spustom s \u010dolni po stari strugi Drave. Kateri po vrsti je bil danes, \u010dlani \u0160portnega dru\u0161tva Panorama niso bili prepri\u010dani, a menda se jih je, kot je povedal predsednik dru\u0161tva Milan Hrn\u010di\u010d, zvrstilo \u017ee kak\u0161nih dvajset. Pisana dru\u0161\u010dina udele\u017eencev spusta, med katerimi je bila tudi kar nekaj otrok, je sicer zeleno lu\u010d za spust dobila \u0161ele danes zjutraj, ko so preverili, ali voda zaradi de\u017eja v preteklih dneh ni preve\u010d dero\u010da. “Poudarek je predvsem na dru\u017eenju. Na praznik dela naj bi bili doma, se dru\u017eili s prijatelji in dru\u017eino. Starej\u0161i kot si, bolj to pogre\u0161a\u0161, saj se vsak dr\u017ei bolj zase. \u010ce so se \u017ee neko\u010d borili za ta praznik, pa ga praznujmo,” se je kak\u0161ne urice u\u017eivanja na vodi v dobri dru\u017ebi \u017ee \u010detrti\u010d veselila Terezija Senekovi\u010d. Obi\u010dajno so se s \u010dolni spustili po Dravi vse do pristani\u0161\u010da Ranca, se tam \u0161e dru\u017eili in malicali, a so, ker je letos tam \u0161e gradbi\u0161\u010de, spust zaklju\u010dili veliko vi\u0161je, kar pri prostorih dru\u0161tva. Hojka BERLI\u010c Obiskovalci so lahko letos dru\u017eili ob kresu na novo urejenem gri\u010du Panorama pod ptujskim gradom. Anonimno o pravicah Dru\u017eenje, zabava, tradicija, pa so bile tudi tri stvari, ki so jih v povezavi s praznovanjem praznika dela najprej omenili tudi obiskovalci sino\u010dnjega kresovanja na ptujski Panorami. “Praznik dela nam pomeni predvsem to, da so po ve\u010dini vsi prosti. Na\u0161 obi\u010daj je \u017ee nekaj let, da se skupaj podamo na pohod na Bo\u010d,” sta povedli mama Irena in njena h\u010di, ki je \u017eelela ostati anonimna. Prav tako, kot tudi ve\u010dina preostalih sogovornikov, kakor hitro je beseda z zabave in dru\u017eenja pre\u0161la na polo\u017eaj delavcev pri nas. “Zagotovo ni bolj\u0161i kot neko\u010d. Vzrok je v kapitalu. \u010cim ve\u010d zaslu\u017eiti, \u010dim hitreje zaslu\u017eiti delodajalcu, delavce pa je treba gnati do konca. Neko\u010d so ljudje<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na prvi maj se Slovenci tradicionalno udele\u017eujejo \u0161tevilnih \u0161portnih in dru\u017eabnih prireditev. Tudi na Ptuju so se tako na presenetljivo topel dan mnogi podali na organiziran pohod ali kolesarjenje, vsako leto pa nekateri praznik dela praznujejo tudi s spustom s \u010dolni po stari strugi Drave. Kateri po vrsti je bil danes, \u010dlani \u0160portnega dru\u0161tva Panorama niso bili prepri\u010dani, a menda se jih je, kot je povedal predsednik dru\u0161tva Milan Hrn\u010di\u010d, zvrstilo \u017ee kak\u0161nih dvajset. Pisana dru\u0161\u010dina udele\u017eencev spusta, med katerimi je bila tudi kar nekaj otrok, je sicer zeleno lu\u010d za spust dobila \u0161ele danes zjutraj, ko so preverili, ali voda zaradi de\u017eja v preteklih dneh ni preve\u010d dero\u010da. “Poudarek je predvsem na dru\u017eenju. Na praznik dela naj bi bili doma, se dru\u017eili s prijatelji in dru\u017eino. Starej\u0161i kot si, bolj to pogre\u0161a\u0161, saj se vsak dr\u017ei bolj zase. \u010ce so se \u017ee neko\u010d borili za ta praznik, pa ga praznujmo,” se je kak\u0161ne urice u\u017eivanja na vodi v dobri dru\u017ebi \u017ee \u010detrti\u010d veselila Terezija Senekovi\u010d. Obi\u010dajno so se s \u010dolni spustili po Dravi vse do pristani\u0161\u010da Ranca, se tam \u0161e dru\u017eili in malicali, a so, ker je letos tam \u0161e gradbi\u0161\u010de, spust zaklju\u010dili veliko vi\u0161je, kar pri prostorih dru\u0161tva. Hojka BERLI\u010c Obiskovalci so lahko letos dru\u017eili ob kresu na novo urejenem gri\u010du Panorama pod ptujskim gradom. Anonimno o pravicah Dru\u017eenje, zabava, tradicija, pa so bile tudi tri stvari, ki so jih v povezavi s praznovanjem praznika dela najprej omenili tudi obiskovalci sino\u010dnjega kresovanja na ptujski Panorami. “Praznik dela nam pomeni predvsem to, da so po ve\u010dini vsi prosti. Na\u0161 obi\u010daj je \u017ee nekaj let, da se skupaj podamo na pohod na Bo\u010d,” sta povedli mama Irena in njena h\u010di, ki je \u017eelela ostati anonimna. Prav tako, kot tudi ve\u010dina preostalih sogovornikov, kakor hitro je beseda z zabave in dru\u017eenja pre\u0161la na polo\u017eaj delavcev pri nas. “Zagotovo ni bolj\u0161i kot neko\u010d. Vzrok je v kapitalu. \u010cim ve\u010d zaslu\u017eiti, \u010dim hitreje zaslu\u017eiti delodajalcu, delavce pa je treba gnati do konca. Neko\u010d so ljudje<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n