Najve\u010dja sindikalna organizacija pri nas, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), bo 4. oktobra po 26 letih dobila novega predsednika. Du\u0161an Semoli\u010d vztraja, da ne bo ve\u010d kandidiral. V \u010dasu na \u010delu ZSSS je do\u017eivel vzpone in padce, \u0161e vedno pa verjame, da bi bilo brez sindikatov \u017eivljenje slab\u0161e in da njihova mo\u010d ni usodna. Med dose\u017eki na\u0161teva prepre\u010ditev privatizacije pokojninske blagajne leta 1998, opustitev ideje o enotni dav\u010dni stopnji leta 2005, zvi\u0161anje minimalne pla\u010de za nekaj manj kot 23 odstotkov leta 2010 in padec pokojninske reforme leta 2011. Kot enega neuspehov \u0161teje razvoj dogodkov privatizacije po osamosvojitvi. Prvi mo\u017e ZSSS je priznal, da imajo sindikati svoje slabosti, a je prepri\u010dan, da \u0161e vedno opravljajo svojo osnovno nalogo. “\u010ce v Sloveniji ne bi bilo sindikatov, bi bile razmere mnogo mnogo slab\u0161e. Tudi standardi demokracije, ki so \u017ee tako na\u010deti in izkrivljeni zaradi vloge kapitala in evropskih institucij, bi bili mnogo mnogo ni\u017eji,” je zatrdil. Upadanje \u010dlanstva ga ne skrbi pretirano, saj naj bi bilo vezano na propade tovarn in panog. V Sloveniji smo do\u017eiveli propad gradbeni\u0161tva, tekstilne industrije, lesne industrije, kjer je bila sindikalna organiziranost zelo mo\u010dna, je pojasnil. Na drugi strani v panogah, ki jih kriza ni tako prizadela, denimo v kemi\u010dni in kovinskopredelovalni industriji, osipa ni bilo. Prav tako ne v sindikatih javnega sektorja, je ponazoril. Padec \u0161tevila \u010dlanov pripisuje tudi razmahu prekarstva. Mladi namre\u010d vstopajo na trg dela s pogodbami za mesec ali dva in \u0161e ne razumejo, da bi lahko, \u010de bi bili sindikalno organizirani, svoj polo\u017eaj u\u010dinkoviteje uveljavljali, je ocenil. ZSSS je, da bi naslovila ta problem, pred nekaj meseci ustanovila sindikat prekarnih delavcev, je opomnil. Tistim, ki trdijo, da imajo sindikati preveliko mo\u010d, o\u010dita poenostavljanje. Za takimi trditvami so poskusi zmanj\u0161ati vlogo sindikatov, verjame. “Imamo dolo\u010den vpliv, ne pa usodnega,” je ocenil. Strinja pa se z ugotovitvami nekaterih, da je v<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Najve\u010dja sindikalna organizacija pri nas, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), bo 4. oktobra po 26 letih dobila novega predsednika. Du\u0161an Semoli\u010d vztraja, da ne bo ve\u010d kandidiral. V \u010dasu na \u010delu ZSSS je do\u017eivel vzpone in padce, \u0161e vedno pa verjame, da bi bilo brez sindikatov \u017eivljenje slab\u0161e in da njihova mo\u010d ni usodna. Med dose\u017eki na\u0161teva prepre\u010ditev privatizacije pokojninske blagajne leta 1998, opustitev ideje o enotni dav\u010dni stopnji leta 2005, zvi\u0161anje minimalne pla\u010de za nekaj manj kot 23 odstotkov leta 2010 in padec pokojninske reforme leta 2011. Kot enega neuspehov \u0161teje razvoj dogodkov privatizacije po osamosvojitvi. Prvi mo\u017e ZSSS je priznal, da imajo sindikati svoje slabosti, a je prepri\u010dan, da \u0161e vedno opravljajo svojo osnovno nalogo. “\u010ce v Sloveniji ne bi bilo sindikatov, bi bile razmere mnogo mnogo slab\u0161e. Tudi standardi demokracije, ki so \u017ee tako na\u010deti in izkrivljeni zaradi vloge kapitala in evropskih institucij, bi bili mnogo mnogo ni\u017eji,” je zatrdil. Upadanje \u010dlanstva ga ne skrbi pretirano, saj naj bi bilo vezano na propade tovarn in panog. V Sloveniji smo do\u017eiveli propad gradbeni\u0161tva, tekstilne industrije, lesne industrije, kjer je bila sindikalna organiziranost zelo mo\u010dna, je pojasnil. Na drugi strani v panogah, ki jih kriza ni tako prizadela, denimo v kemi\u010dni in kovinskopredelovalni industriji, osipa ni bilo. Prav tako ne v sindikatih javnega sektorja, je ponazoril. Padec \u0161tevila \u010dlanov pripisuje tudi razmahu prekarstva. Mladi namre\u010d vstopajo na trg dela s pogodbami za mesec ali dva in \u0161e ne razumejo, da bi lahko, \u010de bi bili sindikalno organizirani, svoj polo\u017eaj u\u010dinkoviteje uveljavljali, je ocenil. ZSSS je, da bi naslovila ta problem, pred nekaj meseci ustanovila sindikat prekarnih delavcev, je opomnil. Tistim, ki trdijo, da imajo sindikati preveliko mo\u010d, o\u010dita poenostavljanje. Za takimi trditvami so poskusi zmanj\u0161ati vlogo sindikatov, verjame. “Imamo dolo\u010den vpliv, ne pa usodnega,” je ocenil. Strinja pa se z ugotovitvami nekaterih, da je v<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n