\u010cetrt stoletja po padcu Berlinskega zidu in s tem vzhodnega socialisti\u010dnega bloka je pri\u0161lo do temeljitih dru\u017ebenopoliti\u010dnih sprememb, ena najpomembnej\u0161ih pa je gotovo popoln zaton levih delavskih in laburisti\u010dnih strank, ki bi v boju zoper iz leta v leto ve\u010djo neenakost zastopale delavce in delavski razred ter njihove politi\u010dne interese. “Robustna procesa individualizacije in ekonomske globalizacije sta vplivala na razkrajanje dru\u017ebenih razredov. Trenutno \u017eivimo v zgodovinskem obdobju, kjer koncept dru\u017ebenega in s tem delavskega razreda ne obstaja,” meni dr. Alem Maksuti, politolog in analitik z In\u0161tituta za politi\u010dni mened\u017ement (IPM). Postavlja se klju\u010dno vpra\u0161anje, zakaj je na svetovni in evropski ravni pri\u0161lo do zatona delavskih in laburisti\u010dnih strank. V \u0161tevilnih interpretacijah se za krivca ponuja teoretski koncept tretje poti, ki jo je razvil britanski sociolog Anthony Giddens, v praksi pa izpeljal “laburist” Tony Blair, britanski premier na prelomu stoletja. Socialna demokracija kot dominantna politi\u010dna sila je takrat dokon\u010dno zavrgla idejo razrednega boja in boja za delavske pravice ter v svoje politi\u010dne programe popolnoma sprejela temeljne postulate neoliberalizma, kot je na primer nedotakljivost svobodnega trga. S to interpretacijo se strinja tudi sindikalist Marko Funkl iz Gibanja za dostojno delo in socialno dru\u017ebo, ki se ukvarja predvsem s te\u017eavami novega delavskega razreda, prekariatom. Edini politi\u010dni zastopnik delavcev le sindikati? \u0160e pred tretjo potjo se je zgodilo zna4menito uporni\u0161ko leto 1968, opozori Funkl in doda, da so delavci in \u0161tudentje takrat kar sami zahtevali liberalizacijo, posledica pa je bil prehod na postfordisti\u010dni na\u010din trga dela. “Postfordizem se je preve\u010d izkoristil v korist kapitala, zaradi tega imamo danes popolnoma nepravi\u010dno razdelitev kapitala, ko odstotek najbogatej\u0161ih dobi ve\u010d kot ostalih 99-odstotkov,” opozarja Funkl in dodaja, da so ljudje pod krinko liberalizacije trga dela za\u010deli izgubljati delavske pravice. Politi\u010d<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u010cetrt stoletja po padcu Berlinskega zidu in s tem vzhodnega socialisti\u010dnega bloka je pri\u0161lo do temeljitih dru\u017ebenopoliti\u010dnih sprememb, ena najpomembnej\u0161ih pa je gotovo popoln zaton levih delavskih in laburisti\u010dnih strank, ki bi v boju zoper iz leta v leto ve\u010djo neenakost zastopale delavce in delavski razred ter njihove politi\u010dne interese. “Robustna procesa individualizacije in ekonomske globalizacije sta vplivala na razkrajanje dru\u017ebenih razredov. Trenutno \u017eivimo v zgodovinskem obdobju, kjer koncept dru\u017ebenega in s tem delavskega razreda ne obstaja,” meni dr. Alem Maksuti, politolog in analitik z In\u0161tituta za politi\u010dni mened\u017ement (IPM). Postavlja se klju\u010dno vpra\u0161anje, zakaj je na svetovni in evropski ravni pri\u0161lo do zatona delavskih in laburisti\u010dnih strank. V \u0161tevilnih interpretacijah se za krivca ponuja teoretski koncept tretje poti, ki jo je razvil britanski sociolog Anthony Giddens, v praksi pa izpeljal “laburist” Tony Blair, britanski premier na prelomu stoletja. Socialna demokracija kot dominantna politi\u010dna sila je takrat dokon\u010dno zavrgla idejo razrednega boja in boja za delavske pravice ter v svoje politi\u010dne programe popolnoma sprejela temeljne postulate neoliberalizma, kot je na primer nedotakljivost svobodnega trga. S to interpretacijo se strinja tudi sindikalist Marko Funkl iz Gibanja za dostojno delo in socialno dru\u017ebo, ki se ukvarja predvsem s te\u017eavami novega delavskega razreda, prekariatom. Edini politi\u010dni zastopnik delavcev le sindikati? \u0160e pred tretjo potjo se je zgodilo zna4menito uporni\u0161ko leto 1968, opozori Funkl in doda, da so delavci in \u0161tudentje takrat kar sami zahtevali liberalizacijo, posledica pa je bil prehod na postfordisti\u010dni na\u010din trga dela. “Postfordizem se je preve\u010d izkoristil v korist kapitala, zaradi tega imamo danes popolnoma nepravi\u010dno razdelitev kapitala, ko odstotek najbogatej\u0161ih dobi ve\u010d kot ostalih 99-odstotkov,” opozarja Funkl in dodaja, da so ljudje pod krinko liberalizacije trga dela za\u010deli izgubljati delavske pravice. Politi\u010d<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n