V Sloveniji in tudi v drugih dr\u017eavah prihaja do primerov sodne prodaje nepremi\u010dnin, ko lahko dol\u017enik zaradi dolga, lahko relativno majhnega, izgubi tudi svoj dom.<\/p>\n
Primerjava izvr\u0161bene zakonodaje v dr\u017eavah EU, ki jo je opravil raziskovalno-dokumentacijski center DZ, ka\u017ee, da zakoni vsebujejo nekatere dolo\u010dbe, ki v dolo\u010deni meri opredeljujejo na\u010delo varstva dol\u017enika v izvr\u0161ilnem postopku. Dolo\u010dbe, ki varujejo dol\u017enika, se nana\u0161ajo predvsem na omejitve in oprostitve izvr\u0161b v posebnih primerih, stroge pogoje za dovolitev in opravo izvr\u0161be ter nekatere mo\u017enosti odloga izvr\u0161be.<\/p>\n
V Nem\u010diji denimo lahko izvr\u0161bo razveljavijo, prepovejo ali za\u010dasno ustavijo v primerih posebnih okoli\u0161\u010din, ko bi bila prizadetost dol\u017enika moralno nesprejemljiva, npr. ko bi izvr\u0161ba resno ogrozila zdravje dol\u017enika.<\/p>\n
V Franciji imajo mo\u017enost odloga izvr\u0161be zadol\u017eenim lastnikom nepremi\u010dnin do dveh let, v tem \u010dasu pa mora dol\u017enik prestrukturirati svoj dolg.<\/p>\n
Na Hrva\u0161kem je za dolo\u010den \u010das mo\u017een odlog izvr\u0161be na nepremi\u010dnino, v kateri dol\u017enik \u017eivi, \u010de upnik doka\u017ee obstoj lastnine, s katero bo poravnal terjatev upnika.<\/p>\n
V nekaterih dr\u017eavah, denimo na Finskem in na Mad\u017earskem, imajo dolo\u010den vrstni red sredstev izvr\u0161be, nepremi\u010dnine pa so v postopku izvr\u0161be na zadnjem mestu.<\/p>\n
V Sloveniji, na Hrva\u0161kem in Poljskem lahko dol\u017enik predlaga drugo sredstvo izvr\u0161be, \u010de vrednost tega zadostuje za popla\u010dilo upnika. Velja pa na\u010delo proste izbire izvr\u0161ilnih sredstev ne glede na vi\u0161ino upnikove terjatve.<\/p>\n
Pravico bivati v prodani nepremi\u010dnini kot najemnik za dolo\u010den \u010das imajo izvr\u0161eni dol\u017eniki v Sloveniji in na Hrva\u0161kem. S tem se zagotavlja mo\u017enost, da imajo dol\u017eniki dovolj \u010dasa, da si najdejo drugo nastanitev.<\/p>\n
Drug postopek, namesto sodne prodaje je mo\u017een v Avstriji in Nem\u010diji. Gre za prisilno upravo nepremi\u010dnine, pri kateri se dolg popla\u010da z donosi od nepremi\u010dnine. Posebna dolo\u010dba varuje skupno lastni\u0161tvo stanovanja v stanovanjskem zdru\u017eenju v Avstriji in na \u0160vedskem.<\/p>\n
Posebnost ureditve v Veliki Britaniji je, da ima sodnik diskrecijsko mo\u017enost, da glede na vse okoli\u0161\u010dine posameznega primera odlo\u010di o izvr\u0161bi na nepremi\u010dno. Pri tem je pomembno vodilo za\u0161\u010dita lastni\u0161tva nepremi\u010dnine, ki je dol\u017enikovo bivali\u0161\u010de, kar je mo\u010dna oblika za\u0161\u010dite dol\u017enika.<\/p>\n
V tej dr\u017eavi pa prisilna prodaja ni mo\u017ena za dolgove manj\u0161e od 1000 funtov, pri \u010demer ta meja velja le za dolgove iz nezavarovanih potro\u0161ni\u0161kih kreditov. Drugi upniki pa s tem pragom niso omejeni.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Problem sodne prodaje nepremi\u010dnin v izvr\u0161bi je aktualen v \u0161tevilnih dr\u017eavah EU zlasti v \u010dasu po ekonomski krizi. Pregled zakonodaje v dr\u017eavah EU ka\u017ee, da ni posebnih omejitev, ki bi iz izvr\u0161be izvzemale nepremi\u010dnine, v katerih dol\u017enik biva. Le v Veliki Britaniji imajo dolo\u010deno mejo dolga 1000 funtov, pod katero sodna prodaja ni mo\u017ena.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":250518,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,4770,5746],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n