Nizke obrestne mere za stanovanjske kredite, ve\u010d slu\u017eb, rast pla\u010d in zni\u017eanje cen stanovanj v \u010dasu krize so razlogi, da postaja slovenski nepremi\u010dninski trg bolj \u017eivahen. Po podatkih poro\u010dila Geodetske uprave Republike Slovenije (Gurs) za leto 2016 je skupna vrednost sklenjenih poslov z nepremi\u010dninami na prostem trgu in javnih dra\u017ebah – teh je bilo 32 tiso\u010d – zna\u0161ala okoli 2,1 milijarde evrov in je mejo dveh milijard evrov prebila prvi\u010d po rekordnem letu 2007, ko je zna\u0161ala okoli 2,3 milijarde evrov. Za preteklo leto je zna\u010dilno \u0161e, da se je rast prometa s stanovanjskimi nepremi\u010dninami nadaljevala \u017ee tretjo leto zapored. Skupno se je \u0161tevilo prodaj hi\u0161 in stanovanj pove\u010dalo za 13 odstotkov v primerjavi z letom 2015. Lani se je pove\u010dala tudi prodaja zemlji\u0161\u010d za gradnjo stavb. V primerjavi z letom poprej za okoli \u0161estino. Na Gursu v tem vidijo skoraj\u0161nji za\u010detek novega investicijskega cikla. “> V Mariboru cene stagnirajo Pogled v \u0161tevilke v osrednji, obalni in \u0161tajerski regiji razkriva, da je promet z nepremi\u010dninami na teh obmo\u010djih rasel. V osrednji regiji so prodali za 13 odstotkov ve\u010d stanovanj in za 11 odstotkov ve\u010d hi\u0161 kot leta 2015. Na \u0160tajerskem so \u0161tevilke \u0161e bolj vzpodbudne. Na Gursu ugotavljajo, da je tu po osmih letih krize kon\u010dno o\u017eivel trg, saj so prodali za 20 odstotkov ve\u010d stanovanj in za 19 odstotkov ve\u010d hi\u0161 v primerjavi z letom 2015. Cene nepremi\u010dnin so rasle v vseh ve\u010djih mestih razen v Mariboru. V prestolnici se je povpre\u010dna cena rabljenega stanovanja v primerjavi z letom 2015 zvi\u0161ala za sedem odstotkov. Zanj je bilo treba od\u0161teti 117 tiso\u010d evrov oziroma 2180 evrov za kvadratni meter. Kljub temu je taka cena rabljenega stanovanja v primerjavi s cenovnim vrhom leta 2008 za skoraj petino ni\u017eja. Lani se je zvi\u0161ala tudi povpre\u010dna cena hi\u0161e, in sicer za 12 odstotkov v primerjavi z letom poprej. V Ljubljani je tako zna\u0161ala 235 tiso\u010d evrov. Zmeren trend rasti cen je bilo zaznati na Obali brez Kopra, kjer so cene za kvadratni meter posko\u010dile z 2130<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nizke obrestne mere za stanovanjske kredite, ve\u010d slu\u017eb, rast pla\u010d in zni\u017eanje cen stanovanj v \u010dasu krize so razlogi, da postaja slovenski nepremi\u010dninski trg bolj \u017eivahen. Po podatkih poro\u010dila Geodetske uprave Republike Slovenije (Gurs) za leto 2016 je skupna vrednost sklenjenih poslov z nepremi\u010dninami na prostem trgu in javnih dra\u017ebah – teh je bilo 32 tiso\u010d – zna\u0161ala okoli 2,1 milijarde evrov in je mejo dveh milijard evrov prebila prvi\u010d po rekordnem letu 2007, ko je zna\u0161ala okoli 2,3 milijarde evrov. Za preteklo leto je zna\u010dilno \u0161e, da se je rast prometa s stanovanjskimi nepremi\u010dninami nadaljevala \u017ee tretjo leto zapored. Skupno se je \u0161tevilo prodaj hi\u0161 in stanovanj pove\u010dalo za 13 odstotkov v primerjavi z letom 2015. Lani se je pove\u010dala tudi prodaja zemlji\u0161\u010d za gradnjo stavb. V primerjavi z letom poprej za okoli \u0161estino. Na Gursu v tem vidijo skoraj\u0161nji za\u010detek novega investicijskega cikla. “> V Mariboru cene stagnirajo Pogled v \u0161tevilke v osrednji, obalni in \u0161tajerski regiji razkriva, da je promet z nepremi\u010dninami na teh obmo\u010djih rasel. V osrednji regiji so prodali za 13 odstotkov ve\u010d stanovanj in za 11 odstotkov ve\u010d hi\u0161 kot leta 2015. Na \u0160tajerskem so \u0161tevilke \u0161e bolj vzpodbudne. Na Gursu ugotavljajo, da je tu po osmih letih krize kon\u010dno o\u017eivel trg, saj so prodali za 20 odstotkov ve\u010d stanovanj in za 19 odstotkov ve\u010d hi\u0161 v primerjavi z letom 2015. Cene nepremi\u010dnin so rasle v vseh ve\u010djih mestih razen v Mariboru. V prestolnici se je povpre\u010dna cena rabljenega stanovanja v primerjavi z letom 2015 zvi\u0161ala za sedem odstotkov. Zanj je bilo treba od\u0161teti 117 tiso\u010d evrov oziroma 2180 evrov za kvadratni meter. Kljub temu je taka cena rabljenega stanovanja v primerjavi s cenovnim vrhom leta 2008 za skoraj petino ni\u017eja. Lani se je zvi\u0161ala tudi povpre\u010dna cena hi\u0161e, in sicer za 12 odstotkov v primerjavi z letom poprej. V Ljubljani je tako zna\u0161ala 235 tiso\u010d evrov. Zmeren trend rasti cen je bilo zaznati na Obali brez Kopra, kjer so cene za kvadratni meter posko\u010dile z 2130<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n