Nedavni zbor za znanost je na\u010del klju\u010dno vpra\u0161anje, ki ka\u017ee na polo\u017eaj znanosti v dana\u0161njih zahodnih kapitalisti\u010dnih dru\u017ebah. To so pokazala tudi podobna zborovanja v tujini. Po eni strani imamo danes prvi\u010d v zgodovini opraviti z dru\u017ebami, ki so znanstveno vodene, po drugi pa kapital posku\u0161a znanost marginalizirati in podfinancirati. Kolikor se le da. Dejstvo, da je dana\u0161nji zahodni kapitalizem dru\u017eba, ki je znanstveno vodena, izvira iz mened\u017eerske revolucije, ki je uvedla lo\u010ditev funkcije lastnine in funkcije upravljanja. Prej je bil kapitalist tudi upravljavec podjetja in ga je upravljal lai\u010dno. Po mened\u017eerski revoluciji pa s podjetji upravljajo poklicni upravljavci, za to \u0161olani. Tako smo dobili znanstveno vodene ekonomije – in s tem znanstveno vodene zahodne kapitalisti\u010dne dru\u017ebe. To pomeni, da je znanost prvi\u010d v zgodovini postala klju\u010dni dejavnik produkcije in vodenja dru\u017ebe. Znanje in izobrazba v Sloveniji sta eno od petih podro\u010dij, v katere bi morala dr\u017eava sistemati\u010dno vlagati. Samo na petih podro\u010djih ima namre\u010d komparativne prednosti za konkuriranje Zahodu Znanost je s tem objektivno pridobila nepredstavljiv pomen tudi obsegu in na\u010dinu. Zato je logi\u010dno, da kapital vlaga v znanost kot klju\u010dni dejavnik svojega pre\u017eivetja. Vendar je imela zgodovina teh vlaganj v zadnjih 50 letih tudi neza\u017eelene stranske u\u010dinke. Eden od teh je, da sta koli\u010dina in dostopnost znanja med prebivalci zahodnih dru\u017eb dobila razse\u017enosti, ki prej niso obstajale. Splo\u0161no obvezne osnovne \u0161ole, dostopne srednje \u0161ole in fakultete, vedno ve\u010d izobra\u017eencev z magisteriji in doktorati, postdoktorske specializacije itd. – vse to je naredilo znanje zelo dostopno in s tem za kapital ne samo uporabno, temve\u010d tudi nevarno. Razprostranjenost znanja namre\u010d pomeni tudi izjemno velik in te\u017eko obvladljiv potencial kriti\u010dnega razmi\u0161ljanja o obstoje\u010dem kapitalisti\u010dnem ustroju. Pomeni izjemno velik riziko, da bo znanje uporabljeno ne samo za reprodukcijo obstoje\u010dega kapitalizma, ampak tudi za njegovo kr<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nedavni zbor za znanost je na\u010del klju\u010dno vpra\u0161anje, ki ka\u017ee na polo\u017eaj znanosti v dana\u0161njih zahodnih kapitalisti\u010dnih dru\u017ebah. To so pokazala tudi podobna zborovanja v tujini. Po eni strani imamo danes prvi\u010d v zgodovini opraviti z dru\u017ebami, ki so znanstveno vodene, po drugi pa kapital posku\u0161a znanost marginalizirati in podfinancirati. Kolikor se le da. Dejstvo, da je dana\u0161nji zahodni kapitalizem dru\u017eba, ki je znanstveno vodena, izvira iz mened\u017eerske revolucije, ki je uvedla lo\u010ditev funkcije lastnine in funkcije upravljanja. Prej je bil kapitalist tudi upravljavec podjetja in ga je upravljal lai\u010dno. Po mened\u017eerski revoluciji pa s podjetji upravljajo poklicni upravljavci, za to \u0161olani. Tako smo dobili znanstveno vodene ekonomije – in s tem znanstveno vodene zahodne kapitalisti\u010dne dru\u017ebe. To pomeni, da je znanost prvi\u010d v zgodovini postala klju\u010dni dejavnik produkcije in vodenja dru\u017ebe. Znanje in izobrazba v Sloveniji sta eno od petih podro\u010dij, v katere bi morala dr\u017eava sistemati\u010dno vlagati. Samo na petih podro\u010djih ima namre\u010d komparativne prednosti za konkuriranje Zahodu Znanost je s tem objektivno pridobila nepredstavljiv pomen tudi obsegu in na\u010dinu. Zato je logi\u010dno, da kapital vlaga v znanost kot klju\u010dni dejavnik svojega pre\u017eivetja. Vendar je imela zgodovina teh vlaganj v zadnjih 50 letih tudi neza\u017eelene stranske u\u010dinke. Eden od teh je, da sta koli\u010dina in dostopnost znanja med prebivalci zahodnih dru\u017eb dobila razse\u017enosti, ki prej niso obstajale. Splo\u0161no obvezne osnovne \u0161ole, dostopne srednje \u0161ole in fakultete, vedno ve\u010d izobra\u017eencev z magisteriji in doktorati, postdoktorske specializacije itd. – vse to je naredilo znanje zelo dostopno in s tem za kapital ne samo uporabno, temve\u010d tudi nevarno. Razprostranjenost znanja namre\u010d pomeni tudi izjemno velik in te\u017eko obvladljiv potencial kriti\u010dnega razmi\u0161ljanja o obstoje\u010dem kapitalisti\u010dnem ustroju. Pomeni izjemno velik riziko, da bo znanje uporabljeno ne samo za reprodukcijo obstoje\u010dega kapitalizma, ampak tudi za njegovo kr<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n