Predsedni\u0161ka kandidata, skrajno desna Marine Le Pen in sredinski Emmanuel Macron, bosta danes \u0161e zadnji\u010d nagovorila svoje podpornike preden za\u010dne veljati volilni molk pred nedeljskimi volitvami. Kampanja je bila do sedaj precej napeta, kandidata pa predstavljata izbiro med dvema nasprotujo\u010dima si vizijama Francije in sveta. Kandidata imata za danes na\u010drtovanih predvsem ve\u010d intervjujev. Na svojem zadnjem shodu v \u010detrtek na severu Francije v vasi Ennemain je Le Penova dejala podpornikom, da jim bo ponovno vrnila klju\u010de Elizejske pala\u010de. Macron je na jugozahodu Francije v mestu Albi volivcem zagotovil, da se bo dr\u017eal svojih obljub o spremembah do konca. Nekdanjega gospodarskega ministra je sicer kritizirala skupina sindikalistov, ki so zahtevali razveljavitev spornih francoskih reform dela iz lanskega leta. Reuters Sredinski kandidat pa je bil nedavno tar\u010da la\u017enih novic, da ima odprt ban\u010dni ra\u010dun na Bahamih, zaradi \u010desar je v \u010detrtek vlo\u017eil to\u017ebo proti neznanemu storilcu zaradi “\u0161irjenja la\u017enih novic”. Le Penova je la\u017eno novico o ra\u010dunih na Bahamih izrabila tudi na televizijskemu soo\u010denju v sredo, ki ga je gledalo pribli\u017eno 16,5 milijona ljudi. Iz Macronovega tabora so medtem sporo\u010dili, da so la\u017eno novico \u0161irili ra\u010duni na Twitterju, ki so blizu Kremlju in podporniki ameri\u0161kega predsednika Donalda Trumpa. O vdorih v spletne strani so poro\u010dali tudi iz Nacionalne fronte, saj naj bi skrajno levi heker ve\u010dkrat sku\u0161al vdreti v spletno stran Le Penove. Storilca so aretirali \u017ee pretekli teden. Po nedavnih javnomnenjskih raziskavah bi sredinskega Macrona podprlo okoli 60 odstotkov volivcev, skrajno desno Le Penovo pa preostalih 40 odstotkov. Vendar se francoski volivci ne opredeljujejo kot politi\u010dno sredinske oz. je teh manj kot v evropskem povpre\u010dju. Pribli\u017eno 36 odstotkov Francozov se opredeljuje kot sredinsko levih oziroma desnih, na evropski ravni je teh 62 odstotkov. V Franciji je sode\u010d po raziskavi v porastu skrajna desnica, ki ima precej ve\u010d podpore od evropskeg<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Predsedni\u0161ka kandidata, skrajno desna Marine Le Pen in sredinski Emmanuel Macron, bosta danes \u0161e zadnji\u010d nagovorila svoje podpornike preden za\u010dne veljati volilni molk pred nedeljskimi volitvami. Kampanja je bila do sedaj precej napeta, kandidata pa predstavljata izbiro med dvema nasprotujo\u010dima si vizijama Francije in sveta. Kandidata imata za danes na\u010drtovanih predvsem ve\u010d intervjujev. Na svojem zadnjem shodu v \u010detrtek na severu Francije v vasi Ennemain je Le Penova dejala podpornikom, da jim bo ponovno vrnila klju\u010de Elizejske pala\u010de. Macron je na jugozahodu Francije v mestu Albi volivcem zagotovil, da se bo dr\u017eal svojih obljub o spremembah do konca. Nekdanjega gospodarskega ministra je sicer kritizirala skupina sindikalistov, ki so zahtevali razveljavitev spornih francoskih reform dela iz lanskega leta. Reuters Sredinski kandidat pa je bil nedavno tar\u010da la\u017enih novic, da ima odprt ban\u010dni ra\u010dun na Bahamih, zaradi \u010desar je v \u010detrtek vlo\u017eil to\u017ebo proti neznanemu storilcu zaradi “\u0161irjenja la\u017enih novic”. Le Penova je la\u017eno novico o ra\u010dunih na Bahamih izrabila tudi na televizijskemu soo\u010denju v sredo, ki ga je gledalo pribli\u017eno 16,5 milijona ljudi. Iz Macronovega tabora so medtem sporo\u010dili, da so la\u017eno novico \u0161irili ra\u010duni na Twitterju, ki so blizu Kremlju in podporniki ameri\u0161kega predsednika Donalda Trumpa. O vdorih v spletne strani so poro\u010dali tudi iz Nacionalne fronte, saj naj bi skrajno levi heker ve\u010dkrat sku\u0161al vdreti v spletno stran Le Penove. Storilca so aretirali \u017ee pretekli teden. Po nedavnih javnomnenjskih raziskavah bi sredinskega Macrona podprlo okoli 60 odstotkov volivcev, skrajno desno Le Penovo pa preostalih 40 odstotkov. Vendar se francoski volivci ne opredeljujejo kot politi\u010dno sredinske oz. je teh manj kot v evropskem povpre\u010dju. Pribli\u017eno 36 odstotkov Francozov se opredeljuje kot sredinsko levih oziroma desnih, na evropski ravni je teh 62 odstotkov. V Franciji je sode\u010d po raziskavi v porastu skrajna desnica, ki ima precej ve\u010d podpore od evropskeg<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n