Rink vidi re\u0161itev iz tega stanja v dvigu neprofitne najemnine na stro\u0161kovno raven, s katero bi odpravili prikrito subvencioniranje tistih najemnikov, ki razpolagajo z zadostnimi dohodki za pla\u010devanje t. i. stro\u0161kovne najemnine, ki bi bila \u0161e vedno pod tr\u017enim nivojem.<\/p>\n
Po njegovih besedah bi bilo za sklad nujno, da bi si v najkraj\u0161em roku zagotovil sistemski vir financiranja, kot je dav\u010dni vir. Gre za to, da bi delodajalec in delojemalec vsak prispeval po pol odstotka prihodka v namenski sklad za financiranje stanovanjske gradnje. Ob\u010dine pa bi za zagotavljanje stanovanj dodatno namenile \u0161e lastna sredstva. Na srednji rok bi bila za stanovanjski primanjkljaj realna in tudi nujna re\u0161itev vzpostavitev stanovanjskih zadrug, ki bi pri sami gradnji in upravljanju posamezne zgradbe upo\u0161tevale izbire najemnikov.<\/p>\n
Sklad, kot je pojasnil Rink, do leta 2019 na\u010drtuje nakup okoli 150 stanovanj. Trenutno poteka izdelava ob\u010dinskega prostorskega na\u010drta za projekt Novo Brdo, ki ga pripravljajo skupaj s Stanovanjskim skladom RS. Tam bodo zgradili 652 javnih najemnih stanovanj, od tega jih bo na ljubljanski sklad odpadlo 172. Poleg tega pri\u010dakujejo gradbeno dovoljenje za gradnjo soseske Polje IV s 64 stanovanji. \u010ce bodo finan\u010dna sredstva to omogo\u010dala in bodo upravni postopki potekali v skladu z na\u010drti, na\u010drtujejo do leta 2020 nekaj \u010dez tiso\u010d stanovanjskih enot.<\/p>\n
Kljub temu to potreb po stanovanjih po njegovih besedah ne bo pokrilo. Za neprofitna stanovanja se namre\u010d na vsak razpis javi desetkrat ve\u010d prosilcev, kot pa je razpisanih stanovanj.<\/p>\n
Strokovnjakinja na podro\u010dju nepremi\u010dnin in nepremi\u010dninske politike z ljubljanske ekonomske fakultete Andreja Cirman je poudarila, da se \u017ee od leta 1991 posamezniki prizadevajo, da bi politika v stanovanjskem zakonu neprofitne najemnine pribli\u017eala stro\u0161kovnim, vendar do tega do sedaj \u0161e ni pri\u0161lo. Ob sprejemu stanovanjske zakonodaje se po besedah Cirmanove odgovorni obna\u0161ajo “kot otroci, ki pridejo v trgovino, kjer bi vzeli vse, kar je sladko in dobro, tisto, kar je zdravo in potrebno za dolgoro\u010dni razvoj, pa ne”.<\/p>\n
Strokovnjakinja je \u0161e prepri\u010dana, da se bo v stanovanjskem zakonu popravilo tisto, kar je najbolj pere\u010de, kot so problemi z upravniki ipd., stro\u0161kovnih najemnin pa ne bodo uvedli. Poleg tega bi bilo za vzdr\u017enost skladov, kot pravi, treba vpeljati tudi stanovanjski prispevek.<\/p>\n
\u010ce ljubljanski stanovanjski sklad ne bi imel MOL, ki pove\u010duje njegovo sposobnost za investicije, bi moral sklad svoja stanovanja \u017ee prodajati, je \u0161e dejala Cirmanova.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ljubljanski javni stanovanjski sklad se ob svoji 25-letnici soo\u010da z velikim pomanjkanjem neprofitnih stanovanj. Njegov direktor Sa\u0161o Rink je na okrogli mizi ob obletnici sklada poudaril, da vsako leto pridobijo nekaj \u010dez sto stanovanj, glede na potrebe bi jih potrebovali 4000. Stanje sklada pa je brez dodatnih finan\u010dnih virov, kot pravi, nevzdr\u017eno.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":246893,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[8405,1633,1595,5338],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n