Kar dve civilni iniciativi od treh, ki trenutno obravnavajo ume\u0161\u010danje Magnine lakirnice v trikotnik med letali\u0161\u010dem, avtocesto in \u017eeleznico v Ho\u010dah, sta sestankovali danes. Najve\u010d podpornikov ima trenutno civilna iniciativa Re\u0161imo Rogo\u0161ki gozd. V dvorani krajevne skupnosti Rogoza je na zboru krajanov zbrala ve\u010d kot 100 krajanov, ki so brez glasu proti podprli sklepe, ki sta jih predlagali krajevna skupnost in iniciativa. Odlo\u010dno so proti se\u010dnji gozda, zahtevajo, da se v ob\u010dinskem prostorskem na\u010drtu kmetijske povr\u0161ine, kjer je zdaj \u0161e gozd, znova dolo\u010dijo kot gozdne povr\u0161ine in da se nadomestna zemlji\u0161\u010da i\u0161\u010dejo drugje. “Nismo proti Magni, smo pa proti se\u010dnji gozda,” so bili soglasni. Tudi obljubam pod\u017eupanje ob\u010dine Ho\u010de-Slivnica Andreje Kava\u0161, da gre v prvi fazi le za osem hektarjev gozda, ni verjel nih\u010de. “Ne nas \u2018fopat\u2018, Andreja,” se je sli\u0161alo iz dvorane, ko je dejala, da tudi ob\u010dina ne \u017eeli tega scenarija. Krajani so podprli tudi idejo o referendumu, \u010de ob\u010dina ne bi izpolnila zahtev. “Se\u010dnjo gozda je zahtevalo ministrstvo,” je Uro\u0161 Bla\u017ei\u010d, predsednik rogo\u0161ke krajevne skupnosti, odgovoril na \u0161tevilne kritike zaradi neaktivnosti v \u010dasu sprejemanja ob\u010dinskega prostorskega na\u010drta. “Magno ume\u0161\u010dajo v gozd” O pomenu gozda se s krajani strinjajo tudi naravovarstveniki. Toma\u017e Jan\u010dar iz najve\u010djega naravovarstvenega dru\u0161tva pri nas, Dru\u0161tva za opazovanje ptic Slovenije: “V krajini, kjer prevladujejo intenzivno kmetijstvo in industrija, je vsak grm, kaj \u0161ele gozd pomemben. Na nek perverzni na\u010din se posredno Magna ume\u0161\u010da v gozd. V bistvu bo stala na njivah, ampak dokler imamo pravila, da njive nadome\u0161\u010damo z najbolj dragoceno naravo Dravskega polja, enim redkih zato\u010di\u0161\u010d narave v tem delu, pravzaprav stoji v gozdu.” Da gre za nekvaliteten borov gozd, argumentira odlo\u010ditev o se\u010dnji Marko Sor\u0161ak, \u017eupan ob\u010dine Ho\u010de-Slivnica, in da je zamisel, da naj bi kmetijska zemlji\u0161\u010da nadome\u0161\u010dali z nava\u017eanjem zemlje z gradbi\u0161\u010da lakirnice na poseko, podalo ministrstvo za kmetijstvo. Presoje posl<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Kar dve civilni iniciativi od treh, ki trenutno obravnavajo ume\u0161\u010danje Magnine lakirnice v trikotnik med letali\u0161\u010dem, avtocesto in \u017eeleznico v Ho\u010dah, sta sestankovali danes. Najve\u010d podpornikov ima trenutno civilna iniciativa Re\u0161imo Rogo\u0161ki gozd. V dvorani krajevne skupnosti Rogoza je na zboru krajanov zbrala ve\u010d kot 100 krajanov, ki so brez glasu proti podprli sklepe, ki sta jih predlagali krajevna skupnost in iniciativa. Odlo\u010dno so proti se\u010dnji gozda, zahtevajo, da se v ob\u010dinskem prostorskem na\u010drtu kmetijske povr\u0161ine, kjer je zdaj \u0161e gozd, znova dolo\u010dijo kot gozdne povr\u0161ine in da se nadomestna zemlji\u0161\u010da i\u0161\u010dejo drugje. “Nismo proti Magni, smo pa proti se\u010dnji gozda,” so bili soglasni. Tudi obljubam pod\u017eupanje ob\u010dine Ho\u010de-Slivnica Andreje Kava\u0161, da gre v prvi fazi le za osem hektarjev gozda, ni verjel nih\u010de. “Ne nas \u2018fopat\u2018, Andreja,” se je sli\u0161alo iz dvorane, ko je dejala, da tudi ob\u010dina ne \u017eeli tega scenarija. Krajani so podprli tudi idejo o referendumu, \u010de ob\u010dina ne bi izpolnila zahtev. “Se\u010dnjo gozda je zahtevalo ministrstvo,” je Uro\u0161 Bla\u017ei\u010d, predsednik rogo\u0161ke krajevne skupnosti, odgovoril na \u0161tevilne kritike zaradi neaktivnosti v \u010dasu sprejemanja ob\u010dinskega prostorskega na\u010drta. “Magno ume\u0161\u010dajo v gozd” O pomenu gozda se s krajani strinjajo tudi naravovarstveniki. Toma\u017e Jan\u010dar iz najve\u010djega naravovarstvenega dru\u0161tva pri nas, Dru\u0161tva za opazovanje ptic Slovenije: “V krajini, kjer prevladujejo intenzivno kmetijstvo in industrija, je vsak grm, kaj \u0161ele gozd pomemben. Na nek perverzni na\u010din se posredno Magna ume\u0161\u010da v gozd. V bistvu bo stala na njivah, ampak dokler imamo pravila, da njive nadome\u0161\u010damo z najbolj dragoceno naravo Dravskega polja, enim redkih zato\u010di\u0161\u010d narave v tem delu, pravzaprav stoji v gozdu.” Da gre za nekvaliteten borov gozd, argumentira odlo\u010ditev o se\u010dnji Marko Sor\u0161ak, \u017eupan ob\u010dine Ho\u010de-Slivnica, in da je zamisel, da naj bi kmetijska zemlji\u0161\u010da nadome\u0161\u010dali z nava\u017eanjem zemlje z gradbi\u0161\u010da lakirnice na poseko, podalo ministrstvo za kmetijstvo. Presoje posl<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n