V Bonnu bodo od 8. do 18. maja zasedale tri delovne skupine – stalni delovni skupini Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) za znanstveni in tehni\u010dni del in za implementacijo konvencijskih dolo\u010dil ter ad hoc delovna skupina za pari\u0161ki sporazum, poznana pod kratico APA. Ta mora pripraviti teren in vse tehni\u010dne elemente za za\u010detek izvajanja pari\u0161kega sporazuma.<\/p>\n
Na zasedanju v Bonnu bodo pogajalci dr\u017eav morali napraviti korak naprej v oblikovanju klju\u010dnih pravil za podpisnice pari\u0161kega sporazuma. Dokon\u010dno bi ta pravila morali sprejeti do konca leta 2018, med drugim pa bodo na primer dolo\u010dala, katere informacije morajo dr\u017eave vklju\u010diti v svoja poro\u010dila o izpustih in kaj \u0161teje kot prispevek k podnebnemu financiranju.<\/p>\n
Vendar pa bo nad sre\u010danjem visela Trumpova senca. “To bi moralo biti zelo tehni\u010dno in nezanimivo sre\u010danje, na katerem bi oblikovali nekatere podrobnosti dolo\u010dil pari\u0161kega sporazuma. A je jasno, da so ugibanja, ki prihajajo iz Washingtona, sedaj glavna stvar v na\u0161ih mislih,” je dejal minister za okolje in energijo Maldivov Thoriq Ibrahim.<\/p>\n
Pari\u0161ki sporazum so dr\u017eave izpogajale na podnebni konferenci v francoski prestolnici decembra 2015, veljati pa je za\u010del 4. novembra lani. Dogovor svet zavezuje k omejitvi dviga povpre\u010dne globalne temperature ob\u010dutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in jih spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.<\/p>\n
Za dosego sporazuma – prvega, ki zavezuje tako razvite dr\u017eave kot dr\u017eave v razvoju – je bilo klju\u010dno podnebno zavezni\u0161tvo Trumpovega predhodnika Baracka Obame ter kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Sporazum je potrdilo 195 dr\u017eav in EU, skupno torej 196 dr\u017eav, kasneje pa je pristopila \u0161e Palestina. Ratificiralo ga je 144 strank.<\/p>\n
Strokovnjaki ocenjujejo, da je svet trenutno na poti k segrevanju ozra\u010dja za okoli tri stopinje Celzija. Po tem scenariju bi se moral svet pripraviti na katastrofalne posledice – su\u0161e, poplave, neurja in dvig morske gladine.<\/p>\n
Enotnost sveta v boju proti podnebnim spremembam, ki so jo dr\u017eave izkazale z nasme\u0161ki in solzami sre\u010de v Parizu, pa sedaj kazi Trump. Ta je podnebne spremembe ozna\u010dil za potegav\u0161\u010dino, v predvolilnem boju pa je obljubljal, da bo ZDA umaknil iz pari\u0161kega sporazuma. Do sedaj je sicer sprejel ve\u010d podnebju neprijaznih odlo\u010ditev, glede usode pari\u0161kega sporazuma pa se \u0161e ni izjasnil – to naj bi storil najkasneje do naslednjega vrha G7, ki bo potekal 26. in 27. maja na Siciliji.<\/p>\n
Tokrat bo ameri\u0161ka delegacija \u0161e odpotovala v Bonn, \u010deprav v precej manj\u0161i zasedbi kot v preteklosti, so pojasnili na ameri\u0161kem zunanjem ministrstvu. Naloga odposlancev bo predvsem zagotoviti, da se ne sprejme kakr\u0161na koli odlo\u010ditev, ki bi “prejudicirala na\u0161o prihodnjo politiko, spodkopavala konkuren\u010dnost ameri\u0161kega gospodarstva ali ogro\u017eala na\u0161 \u0161ir\u0161i cilj spodbujanja gospodarske rasti in blaginje ZDA”, so povedali na ministrstvu.<\/p>\n
Novica o Trumpovi izvolitvi je sicer podnebne voditelje dosegla na podnebni konferenci v Marake\u0161u, kjer so v odziv de\u017eevale potrditve predanosti podnebnemu sporazumu. Strokovnjaki tako poudarjajo, da je podnebno voditeljstvo sedaj precej bolj razpr\u0161eno kot prej in da se vse ve\u010d dr\u017eav trudi voditi z zgledom tako znotraj kot zunaj podnebnih pogajanj. Ve\u010d korakov v smeri postopnega opu\u0161\u010danja premoga sta na primer v zadnjem obdobju napravili tako Kitajska kot Indija.<\/p>\n
\u0160tevilna opozorila pogajalcem sicer po\u0161ilja \u017ee sama narava. Leto 2016 je bilo glede na povpre\u010dno temperaturo znova rekordno – \u0161lo je za tretje zaporedno najbolj vro\u010de leto v zgodovini meritev, torej od leta 1880. Povpre\u010dna globalna temperatura je bila okoli 1,1 stopinjo Celzija vi\u0161je kot v predindustrijskih \u010dasih in okoli 0,06 stopinje nad predhodnim rekordom iz leta 2015, ka\u017eejo podatki Svetovne meteorolo\u0161ke organizacije (WMO). V 21. stoletju smo bili pri\u010da 16 od 17 najbolj vro\u010dim letom v zgodovini.<\/p>\n
Obseg poletnega ledu na Arktiki se je lani skr\u010dil na 4,14 milijona kvadratnih kilometrov. To je druga najni\u017eja raven – najni\u017eja je bila dose\u017eena leta 2012 (3,39 milijona kvadratnih kilometrov). Arkti\u010dni ocean bi lahko bil \u017ee leta 2030 poleti povsem brez ledu.<\/p>\n
V letu 2016 so najvi\u0161jo koncentracijo v atmosferi v zgodovini meritev dosegli trije pomembni toplogredni plini – ogljikov dioksid, metan in didu\u0161ikov oksid. Izpusti toplogrednih plinov v ozra\u010dje so po prvih ocenah leta 2016 tretje leto zapored ostali stabilni, a za dosego ciljev pari\u0161kega sporazuma bi se morali zni\u017eati.<\/p>\n
Gladina oceanov je bila leta 2015 sedem centimetrov vi\u0161je kot leta 1993. V zadnjih desetih letih se je zvi\u0161evala za 30 odstotkov hitreje kot v desetletju poprej. Ameri\u0161ki urad za oceane in ozra\u010dje je januarja ocenil, da bi se povpre\u010dna gladina morja do leta 2100 lahko dvignila za od 0,3 do 2,5 metra.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V nem\u0161kem Bonnu se bo v ponedeljek za\u010dela podnebna konferenca dr\u017eav, ki bodo sku\u0161ale dose\u010di napredek na poti k izvajanju pari\u0161kega sporazuma. Sre\u010danje bo sicer potekalo v senci izvolitve ameri\u0161kega predsednika Donalda Trumpa, ki se \u0161e vedno ni izjasnil glede sodelovanja ZDA v tem podnebnem dogovoru, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":174672,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1680,4561],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n