Prvi pogoj za uradni za\u010detek javne prodaje (IPO) delnic 100-odstotno dr\u017eavne najve\u010dje slovenske banke je soglasje Evropske komisije k pro\u0161nji vlade za spremembo zavez glede prodaje NLB.<\/p>\n
Vlada je namre\u010d sredi aprila sklenila, da Evropsko komisijo uradno zaprosi za spremembo zavez glede prodaje NLB. Komisijo je zaprosila za dolo\u010ditev mo\u017enosti, da 75 odstotkov minus eno delnico banke proda v ve\u010d korakih. Do konca 2017 bi tako Slovenija lahko prodala najmanj 50 odstotkov banke, preostalo pa do konca 2018.<\/p>\n
Vlada soglasje Bruslja pri\u010dakuje \u017ee nekaj \u010dasa, po zadnjih informacijah, ki so jih te dni navedli nekateri mediji, naj bi to pri\u0161lo sredi prihodnjega tedna.<\/p>\n
Takoj zatem naj bi po navedbah RTVS in Financ zasedal nadzorni svet Slovenskega dr\u017eavnega holdinga (SDH), katerega zasedbo je ravno zaradi odlo\u010danja v postopkih prodaje NLB sodi\u0161\u010de nedavno na predlog prvega nadzornika Damjana Beli\u010da okrepilo z Igorjem Kr\u017eanom, in odlo\u010dal o za\u010detku prodaje banke.<\/p>\n
Po soglasju nadzornikov bo moral SDH nato objaviti namero za kotacijo delnic banke na borzi – poleg ljubljanske predvidoma \u0161e na londonski – skupaj s prospektom za IPO, ki bo med drugim vseboval tudi razpon \u017eelene cene za delnico.<\/p>\n
Po napovedih bo nato sledil \u0161e en krog predstavitev vlagateljem v ameri\u0161kih in evropskih finan\u010dnih sredi\u0161\u010dih. Za razliko od prvega kroga predstavitev v marcu, ko so predstavniki holdinga obiskali New York, Boston in London, gre tokrat za zbiranje ponudb vlagateljev, ki bodo vodile k oblikovanju kon\u010dne cene.<\/p>\n
Po pisanju \u010dasnika Finance naj sicer v tem prvem krogu prodaje NLB ne bi sodelovalo veliko vlagateljev. Omenja se \u0161tevilka pet, med njimi pa naj bi bili z nekaj ve\u010d kot petodstotnimi dele\u017ei tudi Evropska banka za obnovo in razvoj, ki je \u017ee bila lastnica banke, in Mednarodna finan\u010dna korporacija iz skupine Svetovne banke.<\/p>\n
\u010ce bo \u0161lo vse po na\u010drtih, bi bila lahko po navedbah RTVS in Financ IPO 50 odstotkov delnic NLB zaklju\u010dena sredi junija. \u010ce bi se kar koli zataknilo, pa bi se lahko spomladansko okno za prodajo zaprlo, to pa bi po opozorilih Financ lahko vodilo v poslab\u0161anje cenovnih pogojev za dr\u017eavo kot prodajalca.<\/p>\n
Prav cena bo namre\u010d odlo\u010dilna za uspeh prodaje NLB in je bila tudi razlog za pro\u0161njo vlade Bruslju za postopno prodajo treh \u010detrtin banke. Kot je nedavno poudarila ministrica za finance Mateja Vrani\u010dar Erman, je bil cilj te odlo\u010ditve vlade “pove\u010dati mo\u017enosti za doseganje sprejemljive cene”.<\/p>\n
\u017de ob sprejemu vladnega sklepa so na ministrstvu poudarili, da se z dolo\u010ditvijo mo\u017enosti, da se cilj prodaje banke dose\u017ee v ve\u010d korakih, zagotovi ve\u010dja pravna varnost morebitnih zainteresiranih vlagateljev, s tem pa izbolj\u0161uje mo\u017enosti glede vi\u0161ine kupnine.<\/p>\n
Neuradno je sicer sli\u0161ati, da je trenutno na trgu te\u017eko prodati tako velik paket delnic, kot ga predstavlja 75 odstotkov minus ena delnica NLB, in da bi lahko spremembe pomirile strahove vlagateljev glede tega, kaj bi se zgodilo, \u010de Slovenija do konca leta ne bi uspela izpolniti zaveze o prodaji. Evropska komisija bi v tem primeru namre\u010d lahko odredila za\u010detek prodaje bank iz NLB Skupine na obmo\u010dju nekdanje Jugoslavije, s \u010dimer bi se vrednost NLB zmanj\u0161ala.<\/p>\n
Tudi predsednica uprave SDH Lidia Glavina je v nedavnem pogovoru za TV Slovenija poudarila, da je bila \u017eelja po doseganju bolj\u0161e cene izklju\u010dni razlog za to, da so vladi predlagali spremembo zavez glede prodaje NLB.<\/p>\n
Cena bi morala biti vsaj v rangu knjigovodske vrednosti NLB, ki je konec 2016 za delnico zna\u0161ala 63,2 evra, s \u010dimer je vi\u0161ina kapitala NLB pri nekaj ve\u010d kot 1,26 milijarde evrov.<\/p>\n
Dobra novica za prodajo bi lahko bila tudi sredina napoved bonitetne hi\u0161e Moody’s, da bi v roku dveh mesecev lahko zvi\u0161ala bonitetne ocene NLB, Nove KBM in Abanke, in sicer za do dve oziroma tri stopnje.<\/p>\n
Po neuradnih informacijah Financ bi lahko bila del dogovora za postopno prodajo NLB tudi zaveza dr\u017eave, da bo uveljavljala le do 25 odstotkov glasovalnih pravic pri volitvah nadzornikov, kar bi verjetno pomenilo manj\u0161e \u0161tevilo dr\u017eavnih nadzornikov. Tako bi novi lastniki dobili ve\u010djo vlogo pri nadzoru nad upravljanjem banke.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V novem tednu bo, \u010de bo \u0161lo vse po na\u010drtih, vendarle stekla prodaja NLB. Predvidoma sredi tedna se pri\u010dakuje soglasje Bruslja k vladni pro\u0161nji za postopno prodajo 75 odstotkov minus ene delnice banke, nato pa naj bi po zeleni lu\u010di nadzornikov SDH upravljavec dr\u017eavnega premo\u017eenja spro\u017eil javno prodajo delnic. Zaklju\u010dena bi bila lahko sredi junija.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":216968,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2391,4595,1595],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n