V \u010distilnem poslu se obra\u010dajo (davkopla\u010devalski) milijoni. Najemanje specializiranih \u010distilnih podjetij je \u017ee nekaj let ute\u010dena praksa. Javna podjetja in institucije (ministrstva, \u0161ole, bolnice) le izjemoma zaposlujejo lastne \u010distilke, podobno je tudi v zasebnih dru\u017ebah. Med bolj znanimi je primer Fakultete za dru\u017ebene vede, ki je pred kratkim \u010distilke iz servisa vzela nazaj v svoj kolektiv, sicer pa to ni obi\u010dajno. Odmeval je tudi primer podjetja Manicom (zdaj v prisilni poravnavi), s katerim tudi dr\u017eavne institucije gladko poslujejo naprej, \u010detudi je milijonski dav\u010dni dol\u017enik in Delavska svetovalnica pri tem javno trka na njihovo vest in dru\u017ebeno odgovornost. Najbolj travmati\u010dno jedro v sistemu \u010di\u0161\u010denja so sicer minimalne pla\u010de, ki \u010distilke potiskajo na rob pre\u017eivetja, in posli za dr\u017eavne institucije preko javnih naro\u010dil, ki delo podelijo najcenej\u0161emu in s tem povzro\u010dajo spiralo padanja cen na trgu, izpostavlja ve\u010dina gospodarskih akterjev v tem poslu. Z dumpingom cen pa se uni\u010duje ljudi in podjetja. “> Petra Nikoli\u010d, direktorica podjetja ISS Facility Services, ki je del mednarodnega koncerna in zaposluje v Sloveniji ve\u010d kot tiso\u010d ljudi, meni, da “naro\u010dnik navkljub temu, da poda frekvenco in obseg \u010di\u0161\u010denja ter celo zahtevano \u0161tevilo delavcev, ki naj bodo prisotni v objektu, ne preveri, ali so cene ponudnikov pod tak\u0161nimi pogoji sploh vzdr\u017eljive. Mnogokrat namre\u010d niso. Neobi\u010dajno nizke ponudbene cene v\u010dasih ne pokrijejo niti stro\u0161kov minimalnih pla\u010d in drugih obveznih zakonsko predpisanih prejemkov, do katerih je upravi\u010den vsak zaposleni.” Nikoli\u010deva ugotavlja, da javni naro\u010dniki v\u010dasih “prepotencirajo \u0161tevilo potrebnih \u010distilcev, optimalno frekvenco in opis storitev, ker tega ne znajo strokovno oceniti oziroma za to nimajo izku\u0161enj. Zahteve so pogosto nerealne oziroma niso usmerjene k u\u010dinkovitemu gospodarnemu ravnanju z javnimi sredstvi. Nasprotno pa zasebni sektor sprejema na\u0161e predloge in je vse bolj naklonjen novim modelom izvajanja storitev, ki so u<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V \u010distilnem poslu se obra\u010dajo (davkopla\u010devalski) milijoni. Najemanje specializiranih \u010distilnih podjetij je \u017ee nekaj let ute\u010dena praksa. Javna podjetja in institucije (ministrstva, \u0161ole, bolnice) le izjemoma zaposlujejo lastne \u010distilke, podobno je tudi v zasebnih dru\u017ebah. Med bolj znanimi je primer Fakultete za dru\u017ebene vede, ki je pred kratkim \u010distilke iz servisa vzela nazaj v svoj kolektiv, sicer pa to ni obi\u010dajno. Odmeval je tudi primer podjetja Manicom (zdaj v prisilni poravnavi), s katerim tudi dr\u017eavne institucije gladko poslujejo naprej, \u010detudi je milijonski dav\u010dni dol\u017enik in Delavska svetovalnica pri tem javno trka na njihovo vest in dru\u017ebeno odgovornost. Najbolj travmati\u010dno jedro v sistemu \u010di\u0161\u010denja so sicer minimalne pla\u010de, ki \u010distilke potiskajo na rob pre\u017eivetja, in posli za dr\u017eavne institucije preko javnih naro\u010dil, ki delo podelijo najcenej\u0161emu in s tem povzro\u010dajo spiralo padanja cen na trgu, izpostavlja ve\u010dina gospodarskih akterjev v tem poslu. Z dumpingom cen pa se uni\u010duje ljudi in podjetja. “> Petra Nikoli\u010d, direktorica podjetja ISS Facility Services, ki je del mednarodnega koncerna in zaposluje v Sloveniji ve\u010d kot tiso\u010d ljudi, meni, da “naro\u010dnik navkljub temu, da poda frekvenco in obseg \u010di\u0161\u010denja ter celo zahtevano \u0161tevilo delavcev, ki naj bodo prisotni v objektu, ne preveri, ali so cene ponudnikov pod tak\u0161nimi pogoji sploh vzdr\u017eljive. Mnogokrat namre\u010d niso. Neobi\u010dajno nizke ponudbene cene v\u010dasih ne pokrijejo niti stro\u0161kov minimalnih pla\u010d in drugih obveznih zakonsko predpisanih prejemkov, do katerih je upravi\u010den vsak zaposleni.” Nikoli\u010deva ugotavlja, da javni naro\u010dniki v\u010dasih “prepotencirajo \u0161tevilo potrebnih \u010distilcev, optimalno frekvenco in opis storitev, ker tega ne znajo strokovno oceniti oziroma za to nimajo izku\u0161enj. Zahteve so pogosto nerealne oziroma niso usmerjene k u\u010dinkovitemu gospodarnemu ravnanju z javnimi sredstvi. Nasprotno pa zasebni sektor sprejema na\u0161e predloge in je vse bolj naklonjen novim modelom izvajanja storitev, ki so u<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n