Navada je pre\u0161la v potrebo Ve\u010der, ki je bil 15. maja 1945 \u0161e Vestnik, je k hi\u0161i naro\u010dil Sre\u010dko Kri\u017eani\u010d, tast Branimirja Popovi\u0107a, ki danes nadaljuje tradicijo \u017eeninih star\u0161ev. In tako je \u010dasopis pri tej hi\u0161i \u0161e danes, \u017ee 72 let – in to neprekinjeno. “Ne glede na to, kaj vse se je v \u017eivljenju dogajalo in spreminjalo, Ve\u010der je moja stalnica,” pove 74-letni Popovi\u0107, ki je rasel in odra\u0161\u010dal z Ve\u010derom. Celo branja se je pri devetih letih nau\u010dil iz Ve\u010dera. In nikoli ni pomislil, da bi ga odpovedal. \u0160e danes, ko je \u017ee deset let v zaslu\u017eenem pokoju, ga \u010dasopis vsako jutro pri\u010daka v po\u0161tnem nabiralniku. Nato sede, pravi, da bolj le\u017ee na kav\u010d – in za\u010dne brati. Zatrjuje, da pri tem nikoli ne zaspi. Najprej prebere prvo stran, naslove in podnaslove, nato pa \u010dasopis obrne in bere od zadaj naprej. “Zagotovo je branje Ve\u010dera navada, ki je pre\u0161la v potrebo. Pa\u010d mora biti pri hi\u0161i, \u017ee zaradi novic in zdaj tudi osmrtnic. Zelo mi je v\u0161e\u010d stil pisanja Marka Radmilovi\u010da, Andreja Velkavrha, pogled iz Trsta in vedno z veseljem preberem strokovne gostujo\u010de komentarje. Ne mine dan brez prebliska in Florijana, ki – \u010deprav sta kratka – povesta veliko,” pravi Popovi\u0107, medtem ko dr\u017ei v rokah \u010dasopis. V letih izhajanja se je Ve\u010der tudi oblikovno spreminjal, nazadnje letos. Te spremembe sprejema pozitivno, “\u010de se ne bi \u010disto ni\u010d spreminjal, bi bilo nekaj narobe”. Digitalnega pa ne mara, pravi, da ni pravega ob\u010dutka v prstih in da ne di\u0161i. Najprej \u010dasopis prebere sam, \u017ee zjutraj, ker kasneje nima ve\u010d \u010dasa. Popoldne ga prebere \u0161e preostala dru\u017eina. “Mladi ves \u010das nekaj berejo po telefonu. Ampak tam je le informacija, brez vsebine, brez konteksta in brez mo\u017enosti razmi\u0161ljanja o ozadju. In ni res, da ni \u010dasa, \u010das se vedno najde, \u010de ga ho\u010de\u0161,” \u0161e dodaja dolgoletni bralec, ki Ve\u010dera nikoli neprebranega ne odlo\u017ei v kot, le sobotno prilogo “gloda” do naslednje sobote, po\u010dasi in s premislekom. \u010ceprav je v\u010dasih dnevno bral \u0161e druge slovenske in tudi tuje \u010dasopise, je danes ostal le Ve\u010der, “ta je na\u0161, doma<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Navada je pre\u0161la v potrebo Ve\u010der, ki je bil 15. maja 1945 \u0161e Vestnik, je k hi\u0161i naro\u010dil Sre\u010dko Kri\u017eani\u010d, tast Branimirja Popovi\u0107a, ki danes nadaljuje tradicijo \u017eeninih star\u0161ev. In tako je \u010dasopis pri tej hi\u0161i \u0161e danes, \u017ee 72 let – in to neprekinjeno. “Ne glede na to, kaj vse se je v \u017eivljenju dogajalo in spreminjalo, Ve\u010der je moja stalnica,” pove 74-letni Popovi\u0107, ki je rasel in odra\u0161\u010dal z Ve\u010derom. Celo branja se je pri devetih letih nau\u010dil iz Ve\u010dera. In nikoli ni pomislil, da bi ga odpovedal. \u0160e danes, ko je \u017ee deset let v zaslu\u017eenem pokoju, ga \u010dasopis vsako jutro pri\u010daka v po\u0161tnem nabiralniku. Nato sede, pravi, da bolj le\u017ee na kav\u010d – in za\u010dne brati. Zatrjuje, da pri tem nikoli ne zaspi. Najprej prebere prvo stran, naslove in podnaslove, nato pa \u010dasopis obrne in bere od zadaj naprej. “Zagotovo je branje Ve\u010dera navada, ki je pre\u0161la v potrebo. Pa\u010d mora biti pri hi\u0161i, \u017ee zaradi novic in zdaj tudi osmrtnic. Zelo mi je v\u0161e\u010d stil pisanja Marka Radmilovi\u010da, Andreja Velkavrha, pogled iz Trsta in vedno z veseljem preberem strokovne gostujo\u010de komentarje. Ne mine dan brez prebliska in Florijana, ki – \u010deprav sta kratka – povesta veliko,” pravi Popovi\u0107, medtem ko dr\u017ei v rokah \u010dasopis. V letih izhajanja se je Ve\u010der tudi oblikovno spreminjal, nazadnje letos. Te spremembe sprejema pozitivno, “\u010de se ne bi \u010disto ni\u010d spreminjal, bi bilo nekaj narobe”. Digitalnega pa ne mara, pravi, da ni pravega ob\u010dutka v prstih in da ne di\u0161i. Najprej \u010dasopis prebere sam, \u017ee zjutraj, ker kasneje nima ve\u010d \u010dasa. Popoldne ga prebere \u0161e preostala dru\u017eina. “Mladi ves \u010das nekaj berejo po telefonu. Ampak tam je le informacija, brez vsebine, brez konteksta in brez mo\u017enosti razmi\u0161ljanja o ozadju. In ni res, da ni \u010dasa, \u010das se vedno najde, \u010de ga ho\u010de\u0161,” \u0161e dodaja dolgoletni bralec, ki Ve\u010dera nikoli neprebranega ne odlo\u017ei v kot, le sobotno prilogo “gloda” do naslednje sobote, po\u010dasi in s premislekom. \u010ceprav je v\u010dasih dnevno bral \u0161e druge slovenske in tudi tuje \u010dasopise, je danes ostal le Ve\u010der, “ta je na\u0161, doma<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n