V slovenski javni govorici ve\u010dkrat zasledimo primerjanje krize nekdanje Jugoslavije z aktualno krizo Evropske unije. \u0160e posebej je bilo tovrstnih primerjanj veliko po izstopu Zdru\u017eenega kraljestva, ko so mnogi pri\u010dakovali tako imenovani domino efekt in razpad Unije. Skratka, nekaj podobnega, kot je do\u017eivela biv\u0161a skupna dr\u017eava. Toda razmere niso primerljive. Brexit je sui generis, tipi\u010dna angle\u0161ka zgodba – in se ne more ponoviti ne v Franciji, kar so pokazale zadnje predsedni\u0161ke volitve, \u0161e manj pa v Nem\u010diji. Pa tudi v Sloveniji bi bil tak scenarij te\u017eko uresni\u010dljiv, \u010deprav ji mednarodne raziskave (npr. zadnji Eurostat) primerjalno gledano ne pripisujejo najtrdnej\u0161e proevropske dr\u017ee. Robert Balen Skratka teza, da je dana\u0161nji Bruselj enak\/podoben nekdanjemu Beogradu, je v\u0161e\u010dna le slovenskim evroskeptikom. Sam pa \u017eelim dragim bralkam in bralcem povedati, da primerjava ni korektna. Prvi\u010d zato, ker SFRJ ni bila ne prostor demokracije in svobode, ne tr\u017enega gospodarstva, ne spo\u0161tovanja temeljnih \u010dlovekovih pravic in svobo\u0161\u010din. Niti enovita kulturna entiteta ni bila: \u017ee Cankar je ugotavljal, da smo kulturno bli\u017ee tirolskemu kakor srbskemu kmetu. Vsekakor pa je bila ta dr\u017eava nekaj, od \u010desar smo be\u017eali, jo \u017eeleli zapustiti. Ne le zaradi v\u010dasih nepremostljivih kulturnih razlik, ampak tudi zaradi materialnega iz\u010drpavanja Slovenije. Pu\u010dnik je konec osemdesetih let opozarjal, da bo Jugoslavija popolnoma uni\u010dila gospodarsko podstat Slovenije, da bi kot taka postala la\u017eji plen velikosrbskih nacionalistov. Slovenci pa\u010d niso videli perspektive v komunizmu in skupni dr\u017eavi, ki je z nekaj tiso\u010dodstotno inflacijo uveljavljala absolutno premo\u010d ideologije in politike nad gospodarstvom. Seveda je bil del slovenske scene mo\u010dno pre\u017eet z beograjsko: predvsem partijska, udbovska, voja\u0161ka in del gospodarske elite, se pravi t. i. stara nomenklatura. Toda ve\u010dina javnosti ne: v njej je nastajala neka nova politi\u010dna kultura, ki je zahtevala normalnost na vseh podro\u010djih \u010dlovekovega bivan<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V slovenski javni govorici ve\u010dkrat zasledimo primerjanje krize nekdanje Jugoslavije z aktualno krizo Evropske unije. \u0160e posebej je bilo tovrstnih primerjanj veliko po izstopu Zdru\u017eenega kraljestva, ko so mnogi pri\u010dakovali tako imenovani domino efekt in razpad Unije. Skratka, nekaj podobnega, kot je do\u017eivela biv\u0161a skupna dr\u017eava. Toda razmere niso primerljive. Brexit je sui generis, tipi\u010dna angle\u0161ka zgodba – in se ne more ponoviti ne v Franciji, kar so pokazale zadnje predsedni\u0161ke volitve, \u0161e manj pa v Nem\u010diji. Pa tudi v Sloveniji bi bil tak scenarij te\u017eko uresni\u010dljiv, \u010deprav ji mednarodne raziskave (npr. zadnji Eurostat) primerjalno gledano ne pripisujejo najtrdnej\u0161e proevropske dr\u017ee. Robert Balen Skratka teza, da je dana\u0161nji Bruselj enak\/podoben nekdanjemu Beogradu, je v\u0161e\u010dna le slovenskim evroskeptikom. Sam pa \u017eelim dragim bralkam in bralcem povedati, da primerjava ni korektna. Prvi\u010d zato, ker SFRJ ni bila ne prostor demokracije in svobode, ne tr\u017enega gospodarstva, ne spo\u0161tovanja temeljnih \u010dlovekovih pravic in svobo\u0161\u010din. Niti enovita kulturna entiteta ni bila: \u017ee Cankar je ugotavljal, da smo kulturno bli\u017ee tirolskemu kakor srbskemu kmetu. Vsekakor pa je bila ta dr\u017eava nekaj, od \u010desar smo be\u017eali, jo \u017eeleli zapustiti. Ne le zaradi v\u010dasih nepremostljivih kulturnih razlik, ampak tudi zaradi materialnega iz\u010drpavanja Slovenije. Pu\u010dnik je konec osemdesetih let opozarjal, da bo Jugoslavija popolnoma uni\u010dila gospodarsko podstat Slovenije, da bi kot taka postala la\u017eji plen velikosrbskih nacionalistov. Slovenci pa\u010d niso videli perspektive v komunizmu in skupni dr\u017eavi, ki je z nekaj tiso\u010dodstotno inflacijo uveljavljala absolutno premo\u010d ideologije in politike nad gospodarstvom. Seveda je bil del slovenske scene mo\u010dno pre\u017eet z beograjsko: predvsem partijska, udbovska, voja\u0161ka in del gospodarske elite, se pravi t. i. stara nomenklatura. Toda ve\u010dina javnosti ne: v njej je nastajala neka nova politi\u010dna kultura, ki je zahtevala normalnost na vseh podro\u010djih \u010dlovekovega bivan<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n