Kak\u0161ne spremembe potrebujemo, da bomo kot starajo\u010da se dru\u017eba lahko vsi dostojno \u017eiveli, so na v\u010deraj\u0161nji konferenci Slovenija 2030 – Izzivi srebrne generacije pri predsedniku dr\u017eave Borutu Pahorju sku\u0161ali najti odgovore povabljeni strokovnjaki, ki se tako ali druga\u010de ukvarjajo s staranjem. Enotni so si bili, da je dolgo\u017eiva dru\u017eba pomemben civilizacijski dose\u017eek, hkrati pa tudi velik izziv. Slovenija se bo glede na demografske napovedi, ob nizki rodnosti in skromnem priseljevanju, s spremembami, ki jih prina\u0161a staranje dru\u017ebe, soo\u010dila zelo hitro, nanje pa nismo pripravljeni. \u010cez 20 let bo 10.000 manj mladih 150.000 manj delovno aktivnih 180.000 ve\u010d starej\u0161ih Starej\u0161im je treba omogo\u010diti delo Vlada je sicer \u017ee naredila osnutek strategije dolgo\u017eive dru\u017ebe, ki je v javni razpravi, sprejeti pa ga namerava julija. Jasno je, da bomo morali korenito spremeniti razmi\u0161ljanje o \u017eivljenjskih ciklih, ki v prihodnje ne bodo ve\u010d strogo razdeljeni na obdobje \u0161olanja, dela in upokojitve. “Ne le izobra\u017eevanje, tudi delo mora postati vse\u017eivljenjsko,” je opozorila predstojnica Slovenske univerze za tretje \u017eivljenjsko obdobje Ana Krajnc. V nasprotnem po njenem tvegamo medgeneracijski konflikt, ker bo hitro nara\u0161\u010dajo\u010da starej\u0161a generacija postala preveliko breme za vse manj mladih. Slednji morajo ra\u010dunati, da bodo v \u017eivljenju zamenjali nekaj slu\u017eb, nekatere med njimi morda \u0161e sploh ne obstajajo, kar pomeni, da se bodo zanje morali nenehno na novo usposabljati, je prepri\u010dan tudi Davor Dominku\u0161, sekretar z ministrstva za delo. “Tudi po upokojitvi je treba starej\u0161im, ki zmorejo in \u017eelijo, zagotoviti, da se izobra\u017eujejo in delajo, ne pa, tako kot zdaj, jim delo prepovedati,” je bil jasen Toma\u017e Banovec, \u010dlan strokovnega sveta Zveze dru\u0161tev upokojencev (ZDUS). Ljudem je treba omogo\u010diti \u010dim ve\u010d fleksibilnih oblik dela. Delo mora biti manj obdav\u010deno, bolj pa kapital. Po vzoru skandinavskih dr\u017eav, ki svoje socialne sisteme financirajo prav s temi davki veliko bolj uspe\u0161no kot mi. “Ob spre<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Kak\u0161ne spremembe potrebujemo, da bomo kot starajo\u010da se dru\u017eba lahko vsi dostojno \u017eiveli, so na v\u010deraj\u0161nji konferenci Slovenija 2030 – Izzivi srebrne generacije pri predsedniku dr\u017eave Borutu Pahorju sku\u0161ali najti odgovore povabljeni strokovnjaki, ki se tako ali druga\u010de ukvarjajo s staranjem. Enotni so si bili, da je dolgo\u017eiva dru\u017eba pomemben civilizacijski dose\u017eek, hkrati pa tudi velik izziv. Slovenija se bo glede na demografske napovedi, ob nizki rodnosti in skromnem priseljevanju, s spremembami, ki jih prina\u0161a staranje dru\u017ebe, soo\u010dila zelo hitro, nanje pa nismo pripravljeni. \u010cez 20 let bo 10.000 manj mladih 150.000 manj delovno aktivnih 180.000 ve\u010d starej\u0161ih Starej\u0161im je treba omogo\u010diti delo Vlada je sicer \u017ee naredila osnutek strategije dolgo\u017eive dru\u017ebe, ki je v javni razpravi, sprejeti pa ga namerava julija. Jasno je, da bomo morali korenito spremeniti razmi\u0161ljanje o \u017eivljenjskih ciklih, ki v prihodnje ne bodo ve\u010d strogo razdeljeni na obdobje \u0161olanja, dela in upokojitve. “Ne le izobra\u017eevanje, tudi delo mora postati vse\u017eivljenjsko,” je opozorila predstojnica Slovenske univerze za tretje \u017eivljenjsko obdobje Ana Krajnc. V nasprotnem po njenem tvegamo medgeneracijski konflikt, ker bo hitro nara\u0161\u010dajo\u010da starej\u0161a generacija postala preveliko breme za vse manj mladih. Slednji morajo ra\u010dunati, da bodo v \u017eivljenju zamenjali nekaj slu\u017eb, nekatere med njimi morda \u0161e sploh ne obstajajo, kar pomeni, da se bodo zanje morali nenehno na novo usposabljati, je prepri\u010dan tudi Davor Dominku\u0161, sekretar z ministrstva za delo. “Tudi po upokojitvi je treba starej\u0161im, ki zmorejo in \u017eelijo, zagotoviti, da se izobra\u017eujejo in delajo, ne pa, tako kot zdaj, jim delo prepovedati,” je bil jasen Toma\u017e Banovec, \u010dlan strokovnega sveta Zveze dru\u0161tev upokojencev (ZDUS). Ljudem je treba omogo\u010diti \u010dim ve\u010d fleksibilnih oblik dela. Delo mora biti manj obdav\u010deno, bolj pa kapital. Po vzoru skandinavskih dr\u017eav, ki svoje socialne sisteme financirajo prav s temi davki veliko bolj uspe\u0161no kot mi. “Ob spre<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n