Na zunanjem ministrstvu sankcije vidijo kot orodje za doseganje napredka v pogajanjih za postopno urejanje vpra\u0161anja vzhodne Ukrajine in Krima, je pojasnil Jernej M\u00fcller z direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko. Ne smejo pa predstavljati kazenskega sredstva, temve\u010d morajo biti fleksibilne, tako da se lahko prilagajajo napredku v pogajanjih.<\/p>\n
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) podpirajo to stali\u0161\u010de, vendar menijo, da mora vlada v Bruslju najti somi\u0161ljenike, da bi se politi\u010dne te\u017eave re\u0161evale druga\u010de. Kot je dejal generalni direktor GZS Samo Hribar Mili\u010d, bodo zato zunanje ministrstvo in vlado pozvali, naj Evropski komisiji predlaga bolj u\u010dinkovito in hitro razre\u0161evanje problemov v Ukrajini. “Slovenija mora spo\u0161tovati svoje mednarodne zaveze do evropskih partnerjev, mora pa opozoriti tudi na neuspe\u0161nost uvedenih sankcij proti Rusiji,” je dejal Hribar Mili\u010d.<\/p>\n
Predsednik Slovensko-ruskega poslovnega sveta pri GZS Janez \u0160krabec je ocenil, da so odnosi med Rusijo in Slovenijo na zavidljivi ravni, saj si Slovenija kljub sankcijam utrjuje polo\u017eaj v Rusiji. Kot je dejal, so se podjetja za\u010dela razmeram prilagajati. \u017delijo pa si, da bi EU opustila sankcije, ki mo\u010dno \u0161kodijo gospodarskemu sodelovanju. “\u017delimo si druga\u010dnega na\u010dina re\u0161evanja zahtevnih politi\u010dnih vpra\u0161anj,” je \u0161e dodal.<\/p>\n
Gospodarstveniki opa\u017eajo, da si rusko gospodarsko \u0161e vedno ni povsem opomoglo od padca cen nafte na svetovnih trgih leta 2014 in 2015 ter posledic mednarodnih sankcij, ki so omejile predvsem dostop Rusije do mednarodnih finan\u010dnih trgov. A po oceni Mednarodnega denarnega sklada so bili ukrepi Rusije za zajezitev gospodarske krize u\u010dinkoviti. V zadnjem lanskem \u010detrtletju je namre\u010d dr\u017eava \u017ee zabele\u017eila rast.<\/p>\n
Anketa med evropskimi podjetju v Rusiji v letu 2015 je pokazala, da imajo sankcije na poslovanje petih odstotkov podjetij neposreden vpliv, 70 odstotkov podjetij pa zaradi njih posluje slab\u0161e. Negotovost zaradi podalj\u0161evanja ekonomskih sankcij vsakih \u0161est mesecev zmanj\u0161uje investicije, omejene so tudi posojilne linij bank, je pojasnil ekonomist Bojan Ivanc.<\/p>\n
Sankcije so vplivale tudi na gospodarstvo EU. Najbolj so prizadeti izvozniki iz EU, ki v Rusiji nimajo proizvodnje, izvozniki hrane, oro\u017eja in preciznih izdelkov ter turisti\u010dne sekcije. Med najbolj prizadetimi izvoznimi dr\u017eavami je Ivanc izpostavil balti\u0161ke dr\u017eave.<\/p>\n
“Dogaja se izrazit premik gospodarske, finan\u010dne, voja\u0161ke in demografske mo\u010di iz Zahoda proti Aziji. To je trend, ki ga moramo upo\u0161tevati, ko govorimo o \u0161ir\u0161ih odnosih,” je dejal geopoliti\u010dni analitik Klemen Gro\u0161elj. Za Rusijo je EU pomemben trg, ki ga pa gledajo skozi posamezne dr\u017eave, saj je Rusija bolj naklonjena bilateralnim re\u0161itvam oz. pogodbam. Gro\u0161elj je spomnil \u0161e na izjave ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je \u017ee ve\u010dkrat dejal, da Rusija \u017eeli biti globalna sila, ki bi delovala regionalno.<\/p>\n
Po Gro\u0161ljevi oceni ima Slovenija s \u010dlanstvom v EU in Natu dve sidri, ki ji zagotavljata stabilnost in voja\u0161ko varnost. V tej kontekstu mora po njegovem Slovenija tudi razumeti interese in jih spo\u0161tovati.<\/p>\n
Profesor Anton Bebler pa je ocenil, da gre v primeru sankcij zoper Rusijo tudi za neke vrste sankcije proti Ukrajini. Dejanski nameni in u\u010dinki mednarodnih sankcij so pogosto druga\u010dni od uradno prikazanih. Poleg tega so sankcije najbolj u\u010dinkovite proti \u0161ibkim dr\u017eavam, ki niso samozadostne, zato proti Rusiji, ki je v veliki meri samozadostna, ne morejo biti u\u010dinkovite. Sankcije pogosto bolj kot re\u017eim prizadenejo prebivalstvo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Sankcije EU zoper Rusijo zaradi ruskih posegov v Ukrajini negativno vplivajo na gospodarsko sodelovanje, obenem pa ne prispevajo k hitrej\u0161emu razre\u0161evanju konflikta, so na GZS ugotavljali sodelujo\u010di na okrogli mizi o vplivu sankcij proti Rusiji na evropsko gospodarstvo. Gospodarstveniki menijo, da bi se morale politi\u010dne te\u017eave re\u0161evati druga\u010de.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":253673,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2391,1354,1595],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n