Mesto New Orleans je danes zelo zgodaj zjutraj, \u0161e v temi, odstranilo spomenik predsednika ju\u017enja\u0161ke konfederacije Jeffersona Davisa, za varnost in red pa je morala sredi dveh skupin protestnikov skrbeti policija. Mestni svet New Orleansa je leta 2015 odlo\u010dil, da morajo tovrstne spomenike odstraniti. Istega leta je beli rasist v Charlestonu v Ju\u017eni Karolini izvedel pokol temnopoltih v cerkvi, kar je po jugu ZDA spro\u017eilo ponovno razmi\u0161ljanje o zgodovini. Guvernerka Ju\u017ene Karoline, ki je danes veleposlanica ZDA v ZN Nikki Haley, je ukazala odstraniti ju\u017enja\u0161ko zastavo z vrha dr\u017eavnega kongresa. Ju\u017ene dr\u017eave ZDA so se v 19. stoletju uprle zvezni oblasti v Washingtonu, ker so hotele ohraniti ve\u010djo stopnjo neodvisnosti, vklju\u010dno s su\u017eenjstvom. Po \u0161tirih letih krvave dr\u017eavljanske vojne so bile povsem potol\u010dene, temnopolte so osvobodili, vendar pa je rasizem ostal. Ju\u017enjaki so kmalu spet prevzeli popolno oblast nad temnopoltimi in uvedli rasno segregacijo ter hkrati za\u010deli o\u017eivljati spomin na heroje “revolucije” proti tiraniji Washingtona. Postavljali so spomenike in izobe\u0161ali zastave na javnih krajih, na kritike pa so odgovarjali, da gre za ohranjanje zgodovinske dedi\u0161\u010dine. Po dveh stoletjih vse ve\u010d Ameri\u010danov spoznava, da dedi\u0161\u010dina su\u017eenjstva ni nekaj, na kar bi bil lahko \u010dlovek ponosen. \u010custva pa ostajajo napeta, kar dokazuje odlo\u010ditev New Orleansa, da spomenik Davisa odstrani v zgodnjih jutranjih urah na skrivaj, ko ljudje spijo. Ne glede na to je novica pri\u0161la med ljudi, ki so pri\u0161li izra\u017eat odobravanje ali nasprotovanje. Belci so nosili transparente, da sedaj v dr\u017eavo prihaja marksizem s komunizmom in ostalo nesre\u010do, rasno me\u0161ana mno\u017eica pa je kipu veselo zapela v slovo. Bilo je nekaj zmerjanja in preklinjanja med obema skupinama, vendar sta bili obe dovolj majhni, da policija ni imela te\u017eav. Spomenik Davisu, ki je po porazu njegove konfederacije \u017eivel naprej in leta 1889 umrl v New Orleansu, bodo najprej dali v skladi\u0161\u010de. Tam je \u017ee spomenik eni od bitk dr\u017eavljanske<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Mesto New Orleans je danes zelo zgodaj zjutraj, \u0161e v temi, odstranilo spomenik predsednika ju\u017enja\u0161ke konfederacije Jeffersona Davisa, za varnost in red pa je morala sredi dveh skupin protestnikov skrbeti policija. Mestni svet New Orleansa je leta 2015 odlo\u010dil, da morajo tovrstne spomenike odstraniti. Istega leta je beli rasist v Charlestonu v Ju\u017eni Karolini izvedel pokol temnopoltih v cerkvi, kar je po jugu ZDA spro\u017eilo ponovno razmi\u0161ljanje o zgodovini. Guvernerka Ju\u017ene Karoline, ki je danes veleposlanica ZDA v ZN Nikki Haley, je ukazala odstraniti ju\u017enja\u0161ko zastavo z vrha dr\u017eavnega kongresa. Ju\u017ene dr\u017eave ZDA so se v 19. stoletju uprle zvezni oblasti v Washingtonu, ker so hotele ohraniti ve\u010djo stopnjo neodvisnosti, vklju\u010dno s su\u017eenjstvom. Po \u0161tirih letih krvave dr\u017eavljanske vojne so bile povsem potol\u010dene, temnopolte so osvobodili, vendar pa je rasizem ostal. Ju\u017enjaki so kmalu spet prevzeli popolno oblast nad temnopoltimi in uvedli rasno segregacijo ter hkrati za\u010deli o\u017eivljati spomin na heroje “revolucije” proti tiraniji Washingtona. Postavljali so spomenike in izobe\u0161ali zastave na javnih krajih, na kritike pa so odgovarjali, da gre za ohranjanje zgodovinske dedi\u0161\u010dine. Po dveh stoletjih vse ve\u010d Ameri\u010danov spoznava, da dedi\u0161\u010dina su\u017eenjstva ni nekaj, na kar bi bil lahko \u010dlovek ponosen. \u010custva pa ostajajo napeta, kar dokazuje odlo\u010ditev New Orleansa, da spomenik Davisa odstrani v zgodnjih jutranjih urah na skrivaj, ko ljudje spijo. Ne glede na to je novica pri\u0161la med ljudi, ki so pri\u0161li izra\u017eat odobravanje ali nasprotovanje. Belci so nosili transparente, da sedaj v dr\u017eavo prihaja marksizem s komunizmom in ostalo nesre\u010do, rasno me\u0161ana mno\u017eica pa je kipu veselo zapela v slovo. Bilo je nekaj zmerjanja in preklinjanja med obema skupinama, vendar sta bili obe dovolj majhni, da policija ni imela te\u017eav. Spomenik Davisu, ki je po porazu njegove konfederacije \u017eivel naprej in leta 1889 umrl v New Orleansu, bodo najprej dali v skladi\u0161\u010de. Tam je \u017ee spomenik eni od bitk dr\u017eavljanske<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n