Emmanuel Macron je postal novi francoski predsednik. Skrajna desnica je pora\u017eena, Evropska unija re\u0161ena, pred Francijo in nami pa so lep\u0161i \u010dasi. Ali res? Nedvomno je Macronova zmaga pomembna, za Francijo in tudi za EU. Francozi so na najvi\u0161jo funkcijo v dr\u017eavi izvolili nekdanjega investicijskega bankirja, ki si je selitev v Elizejsko pala\u010do priboril brez podpore socialistov ali republikancev, dveh politi\u010dnih strank, ki sta doslej nepretrgano obvladovali vzvode politi\u010dne mo\u010di sodobne Francije. Iz ministra v vladi socialisti\u010dnega predsednika Fran\u00e7oisa Hollanda se je uspe\u0161no prelevil v domnevno neodvisnega kandidata svojega ne-levega-ne-desnega gibanja En Marche!, Naprej! V \u010dasu kampanje je zagovarjal korenite gospodarske reforme in vztrajno branil dose\u017eke evropskega povezovanja. V dr\u017eavi, katere prebivalstvo se redno uvr\u0161\u010da med najbolj pesimisti\u010dne na svetu, je ostal optimist, zazrt v svet. Na koncu je zmagal z veliko sre\u010de in politi\u010dne spretnosti, \u010deprav se je njegova izvolitev pred letom dni zdela pribli\u017eno tako verjetna kot izvolitev Baracka Obame za predsednika ZDA leta 2007: (ne)verjetna. In prav v tem se skriva opozorilo, ki ga zmagoslavna histerija ne sme zamegliti: Macronova zmaga je bolj rezultat naklju\u010dij in izjemne nadarjenosti \u2013 tudi poguma \u2013 posameznika kakor pozitivnih premikov v dojemanju EU kot glavne nosilke kapitalizma in svobodne trgovine. Nelagodja ostajajo in so globoko zakoreninjena. Vrnimo se za trenutek k izidom prvega kroga predsedni\u0161kih volitev. Boj je bil zelo izena\u010den: med \u0161tirimi najvi\u0161je uvr\u0161\u010denimi je bilo zgolj \u0161tiri odstotne to\u010dke in pol razlike; Macron je kot zmagovalec prejel \u0161tiriindvajset odstotkov glasov, \u010detrtouvr\u0161\u010deni kandidat trde levice Jean-Luc M\u00e9lenchon pa nekaj manj kot dvajset. \u010ce se Fran\u00e7ois Fillon, kandidat republikancev, ne bi \u017ee na za\u010detku kampanje zapletel v \u0161kandal zaradi zlorabe javnih sredstev, bi Macron v prvem krogu zelo verjetno izpadel in utonil v pozabo. Francijo bi tako naslednjih pet let vodil predsednik z iz<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Emmanuel Macron je postal novi francoski predsednik. Skrajna desnica je pora\u017eena, Evropska unija re\u0161ena, pred Francijo in nami pa so lep\u0161i \u010dasi. Ali res? Nedvomno je Macronova zmaga pomembna, za Francijo in tudi za EU. Francozi so na najvi\u0161jo funkcijo v dr\u017eavi izvolili nekdanjega investicijskega bankirja, ki si je selitev v Elizejsko pala\u010do priboril brez podpore socialistov ali republikancev, dveh politi\u010dnih strank, ki sta doslej nepretrgano obvladovali vzvode politi\u010dne mo\u010di sodobne Francije. Iz ministra v vladi socialisti\u010dnega predsednika Fran\u00e7oisa Hollanda se je uspe\u0161no prelevil v domnevno neodvisnega kandidata svojega ne-levega-ne-desnega gibanja En Marche!, Naprej! V \u010dasu kampanje je zagovarjal korenite gospodarske reforme in vztrajno branil dose\u017eke evropskega povezovanja. V dr\u017eavi, katere prebivalstvo se redno uvr\u0161\u010da med najbolj pesimisti\u010dne na svetu, je ostal optimist, zazrt v svet. Na koncu je zmagal z veliko sre\u010de in politi\u010dne spretnosti, \u010deprav se je njegova izvolitev pred letom dni zdela pribli\u017eno tako verjetna kot izvolitev Baracka Obame za predsednika ZDA leta 2007: (ne)verjetna. In prav v tem se skriva opozorilo, ki ga zmagoslavna histerija ne sme zamegliti: Macronova zmaga je bolj rezultat naklju\u010dij in izjemne nadarjenosti \u2013 tudi poguma \u2013 posameznika kakor pozitivnih premikov v dojemanju EU kot glavne nosilke kapitalizma in svobodne trgovine. Nelagodja ostajajo in so globoko zakoreninjena. Vrnimo se za trenutek k izidom prvega kroga predsedni\u0161kih volitev. Boj je bil zelo izena\u010den: med \u0161tirimi najvi\u0161je uvr\u0161\u010denimi je bilo zgolj \u0161tiri odstotne to\u010dke in pol razlike; Macron je kot zmagovalec prejel \u0161tiriindvajset odstotkov glasov, \u010detrtouvr\u0161\u010deni kandidat trde levice Jean-Luc M\u00e9lenchon pa nekaj manj kot dvajset. \u010ce se Fran\u00e7ois Fillon, kandidat republikancev, ne bi \u017ee na za\u010detku kampanje zapletel v \u0161kandal zaradi zlorabe javnih sredstev, bi Macron v prvem krogu zelo verjetno izpadel in utonil v pozabo. Francijo bi tako naslednjih pet let vodil predsednik z iz<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n